Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (Finančni mehanizem EGP) sta edinstvena instrumenta ter temelj sodelovanja med Slovenijo in državami donatoricami Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško. Glavna cilja finančnih mehanizmov sta zmanjšati gospodarske in socialne razlike v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ter krepiti bilateralne odnose med državami donatoricami in državami upravičenkami, med katerimi je tudi Slovenija.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP 2014–2021
V obdobju 2014–2021 je v okviru obeh finančnih mehanizmov na voljo 2,8 milijarde evrov. V okviru Finančnega mehanizma EGP, ki ga financirajo vse tri države donatorice, je 15 državam upravičenkam na voljo 1,5 milijarde evrov, v okviru Norveškega finančnega mehanizma, ki ga financira zgolj Norveška, pa je 13 državam upravičenkam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003, na voljo 1,3 milijarde evrov. Slovenija je v tem obdobju upravičena do 37,7 milijona evrov sredstev iz obeh finančnih mehanizmov.
Prednostna področja v obdobju 2014–2021
Pet prednostnih področij in povezanih 23 programskih področij je odraz prioritet, določenih v strategiji EU 2020 (10-letna strategija rasti Evropske unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast) ter 11 ciljev evropske kohezijske politike. Cilj je prispevati k rasti in zaposlovanju, odpravljanju podnebnih sprememb in odvisnosti od energije ter zmanjševanju revščine in socialne izključenosti. Prav tako se spodbuja bilateralno in mednarodno sodelovanje.
Prednostna področja v obdobju 2014–2021 so:
1. Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost
2. Socialna vključenost, zaposlovanje mladih in zmanjšanje revščine
3. Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo
4. Kultura, civilna družba, dobro upravljanje in temeljne pravice ter svoboščine
5. Pravosodje in notranje zadeve
Več informacij o prednostnih in programskih področjih je na voljo v t. i.
Države donatorice s posamezno državo upravičenko sklenejo memorandum o soglasju, ki določa programska področja, ki se v posamezni državi upravičenki financirajo. Cilj je podpreti področja, ki so prilagojena vsaki državi upravičenki glede na naravo potreb, ciljev, zmogljivosti in bilateralnih interesov.
Globalni sklad za regionalno sodelovanje
Številne izzive v Evropi, ki zadevajo večje število držav in regij, je mogoče rešiti le s čezmejnim sodelovanjem. Za ta namen je bil v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 vzpostavljen Globalni sklad za regionalno sodelovanje, ki ga sestavljata Sklad za zaposlovanje mladih (65,5 milijona evrov) in Sklad za regionalno sodelovanje (34,5 milijona evrov). Upravljavec obeh skladov je konzorcij Ecorys Polska in JCP Srl Italy.
Sklad za zaposlovanje mladih omogoča izvajanje transnacionalnih projektov, ki obravnavajo področje zaposlovanja mladih. V projektih lahko poleg držav upravičenk sodelujejo še Irska, Italija in Španija ter države donatorice. Sklad zajema tri prednostna področja pomoči: inovacije in proučevanje; prenos znanja, spretnosti in dobrih praks; analize in raziskave. Ciljna skupina so mladi med 15. in 29. letom, prednostno mladi med 25. in 29. letom. Prav tako ciljna skupina vključuje dolgotrajno brezposelne, nizko kvalificirane osebe, delovno neaktivne ženske, ki skrbijo za otroke ali osebe, ki ne zmorejo skrbeti zase, etnične manjšine, vključno s pripadniki romske skupnosti, prosilce za azil, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter invalide.
Sklad za regionalno sodelovanje podpira transnacionalno sodelovanje za reševanje evropskih izzivov prednostnih področij obeh finančnih mehanizmov, zlasti na področju izmenjave znanja, izmenjave dobrih praks in krepitve institucionalnih zmogljivosti. Sklad omogoča izvajanje transnacionalnih projektov, ki vključujejo države upravičenke in sosednje tretje države (Albanija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Moldavija, Črna gora, Rusija, Srbija, Turčija in Ukrajina). V skladu so projektni partnerji lahko tudi iz držav donatoric.
Bilateralno sodelovanje pomembno prispeva k prepoznavnosti in vlogi finančnih mehanizmov. Močno se spodbuja izmenjava izkušenj in prenos znanja med državami donatoricami in državami upravičenkami na več ravneh.
Pretekla obdobja izvajanja
Dva ločena finančna mehanizma: Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP sta bila vzpostavljena v obdobju 2004–2009 (Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP 2004–2009, 2009–2014 in tekoče obdobje 2014–2021). Norveška je glavna država donatorica pri obeh finančnih mehanizmih. Pred tem so se sredstva dodeljevala v okviru Finančnega inštrumenta (1999–2003) in Finančnega mehanizma (1994–1998). Med letoma 1994 in 2014 so Islandija, Lihtenštajn in Norveška prek zaporednih shem nepovratnih sredstev državam upravičenkam zagotovile 3,3 milijarde evrov.
V obdobju 2004–2009 je Slovenija prejela dobrih 17 milijonov evrov. Dobrih 14 milijonov evrov se je z razpisom dodelilo posameznim projektom, preostanek pa Skladu NVO, Skladu za sodelovanje med izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter Skladu za tehnično pomoč. Sofinanciranih je bilo 62 projektov na področjih varstva okolja, spodbujanja trajnostnega razvoja, ohranjanja evropske kulturne dediščine, razvoja človeških virov, zdravstva in otroškega varstva, ki so se izvajali po celi Sloveniji ter prek 100 projektov mobilnosti v okviru Štipendijskega sklada.
V obdobju 2009–2014 je bila Slovenija upravičena do nekaj manj kot 27 milijonov evrov sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. Sredstva so se dodeljevala v okviru petih programov:
- SI01: Tehnična pomoč in sklad za bilateralne odnose na nacionalni ravni; Nosilec programa je bila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK);
- SI02: Program Finančnega mehanizma EGP 2009–2014; Nosilec programa je bila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK);
- SI03: Program NVO, Sklad za nevladne in neprofitne organizacije; Nosilec programa sta bila Regionalni center za okolje (REC Slovenija) in Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS);
- SI04: Slovenski štipendijski sklad 2009–2014; Nosilec programa je bil Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS);
- SI05: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014; Nosilec programa je bila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).
V okviru teh programov je Slovenija z več kot 120 izvedenimi projekti dodatno okrepila področja okolja in podnebnih sprememb, civilne družbe, človekovega in socialnega razvoja, kulturne in naravne dediščine, raziskav in štipendij ter dostojnega dela in tristranskega dialoga.