Ljubljana, 17. april 2018 – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v vlogi Nacionalne kontaktne točke organizirala podpis Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma EGP 2014–2021, ki je bil podpisan z Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško in Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021, ki je bil podpisan s Kraljevino Norveško. S tem je zagotovljena pravna podlaga za dodelitev 37,7 milijona evrov sredstev finančnih mehanizmov Sloveniji.
Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora in Norveški finančni mehanizem sta mehanizma, ki sta namenjena zmanjšanju ekonomskih in socialnih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru in hkrati izboljšanju bilateralnih odnosov s 15 državami na območju severne, osrednje in južne Evrope. Da je bilateralno sodelovanje s Slovenijo odlično, je poudaril državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Norveške Audun Halvorsen. Dejal je, da so bila v preteklosti vzpostavljena močna partnerstva, na katerih bomo gradili tudi v prihodnje in ob njih seveda ustvarjali nova. Dobrega sodelovanja se veseli tudi ministrica Alenka Smerkolj, ki je izpostavila, da sta finančna mehanizma edinstven instrument, ki ima velik konkretni učinek na življenje ljudi, ki so v projekte vključeni.
Prispevek finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021 temelji na viziji skupnega delovanja za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo (»Working together for a green, competitive and inclusive Europe«), ki se bo uresničevala skozi doseganje dveh ciljev: zmanjšanja gospodarskih in socialnih razlik med državami in krepitve sodelovanja z državami donatoricami.
Sloveniji je v okviru obeh finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021 dodeljenih skupaj 37,7 milijona evrov, pri čemer predstavlja 19,9 milijona evrov Finančni mehanizem EGP in 17,8 milijona evrov Norveški finančni mehanizem. V okviru procesa programiranja in usklajevanja med deležniki sta bila v Sloveniji oblikovana predloga za dva programa, tj. program Krepitev človeških virov (vezan na prednostno področje Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost) in program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje (vezan na prednostno področje Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo). Poleg dveh programov je Slovenija v obdobju 2014–2021 upravičena tudi do treh skladov: Sklada za bilateralne odnose, Sklada za civilno družbo ter Krovnega sklada za dostojno delo in tristranski dialog.
Po podpisu obeh Memorandumov o soglasju bo Slovenija oziroma v njenem imenu SVRK državam donatoricam predložila vsebinsko poglobljeni zasnovi programov (t.i. Concept Note), na podlagi katerih bosta sklenjena Sporazuma o programih (t. i. Programme Agreement), in sicer za vsak program posebej. Podpisana Sporazuma o programu Krepitev človeških virov in o programu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje bosta podlaga za javne razpise in črpanje sredstev iz finančnih mehanizmov.
Slovenija tako prehaja že v tretje obdobje izvajanja Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. V zadnjih letih je z 29 milijoni evrov uresničila več kot 120 projektov. Ti zajemajo različna področja od okolja in klimatskih sprememb, biotske raznovrstnosti, ekosistemov in spremljanja okolja ter celostnega načrtovanja in nadzora do civilne družbe, človekovega in socialnega razvoja. Prav na slednjem so bili narejeni številni premiki, saj so se projekti posvečali javnemu zdravju, enakosti spolov in usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Dotaknili pa so se tudi naravne in kulturne dediščine, raziskav in štipendij ter dostojnega dela in tristranskega dialoga.