Danes, 22. aprila 2020, obeležujemo že 50. Svetovni dan Zemlje, s katerim na globalni ravni opozarjamo na ranljivost in enkratnost našega planeta. Letošnji Svetovni dan Zemlje v ospredje postavlja ukrepanje proti podnebnim spremembam, ki predstavljajo ogromen izziv – pa tudi velike priložnosti.
Podnebne spremembe se kažejo na različne načine, kot so naraščanje morske gladine, vročinski valovi, gozdni požari, suše, poplave in višje temperature. Vse to pa vpliva na ekosisteme in biotsko raznovrstnost, pa tudi na gospodarsko rast, infrastrukturo in kakovost življenja. Še posebej so ranljivi sektorji, kot so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo. Podnebne spremembe tako veljajo za najzahtevnejši izziv za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, zaradi katerih lahko bivamo na našem planetu.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP v tem obdobju podpirata številne programe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v 10 državah upravičenkah. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, vključno z ogljikovim dioksidom (CO2), je eden izmed ključnih korakov, zato Islandija, Lihtenštajn in Norveška podpirajo prizadevanja za zmanjšanje emisij CO2 v 11 državah upravičenkah.
Ena izmed držav je tudi Slovenija, v kateri se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Cilj progama je blaženje podnebnih sprememb in zmanjšana ranljivost na podnebne spremembe.
Program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje
Program bo podpiral nacionalne in mednarodne podnebne zaveze, ki jih je Slovenija prevzela za ublažitev vzrokov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Zaradi geografsko raznolikih pokrajin in različnih podnebnih tipov je v Sloveniji danes opaziti precejšnje spremembe podnebnih spremenljivk, kot so naraščajoče temperature, spremembe vzorcev padavin in bolj ekstremni vremenski pojavi. Posledice podnebnih sprememb so že vidne v več sektorjih, vključno z gozdarstvom, kmetijstvom in upravljanjem voda.
Program obravnava izbrana področja, ki bi lahko pomagala Sloveniji ublažiti podnebne spremembe in kjer so bile ugotovljene naložbene vrzeli. Zato si bo program prizadeval zmanjšati emisije toplogrednih plinov v prometu in podpirati uporabo obnovljivih virov energije in nizkoogljično oskrbo z energijo; prispevati k prehodu k bolj »krožnemu« gospodarstvu, da bi povečali materialno produktivnost, s čimer bi okrepili premik k nizkoogljični družbi in zeleni gospodarski rasti; in okrepiti zaščito in obnovo ekosistemov kljub podnebnim spremembam.
Kot programski partner iz države donatorice pri izvajanju programa sodeluje Norveška agencija za okolje (Norwegian Environmental Agency).
Za izvajanje programa so Islandija, Lihtenštajn in Norveška namenile 14,5 milijona EUR sredstev finančnih mehanizmov; 12 milijonov EUR prispeva Finančni mehanizem EGP, 2,5 milijona EUR pa Norveški finančni mehanizem. Program sofinancira tudi Slovenija.