15. december 2023 – Projekt NovIKrog, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma, si prizadeva za povečano uveljavljanje načel krožnega gospodarstva. Nosilec projekta, Mestna občina Novo mesto, skupaj s projektnimi partnerji Komunala Novo mesto, Zavod KNOF, Razvojni center Novo mesto, Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto in Nord University (NOR) želijo razviti modela krožnega poslovanja lokalnih javnih zavodov, ki omogoča nabavo produktov s povečano rabo lokalnih naravno obnovljivih materialov, uporabo sekundarnih virov, možnostjo vzdrževanja, popravljanja, obnavljanja in recikliranja produktov. Prav tako strmijo k prenosu znanja in izkušenj med norveškim ter slovenskimi projektnimi partnerji.
V sklopu projekta, ki se izvaja od leta 2022, so se zvrstile številne aktivnosti. Najprej so potovali na Norveško, kjer so se spoznali z dobrimi praksami krožnega gospodarstva, ki jih je vzpostavila Norveška.
Norveška je zakladnica dobrih praks s področja krožnega gospodarstva
Predstavniki petih slovenskih partnerjev projekta NovIKroG so marca 2023 opravili študijski obisk pri norveškem partnerju projekta, Univerzi Nord, ki ima sedež v norveškem mestu Bodø. Sogovorniki iz norveških znanstvenih in raziskovalnih institucij, javnega sektorja, nevladnih organizacij in gospodarstva so udeležencem iz Slovenije predstavili številne dobre prakse in trende na področju krožnega gospodarstva. Udeleženci so pripravili slikovit opis študijskega obiska.
Pri neodvisni raziskovalni in svetovalni organizaciji Salt, ki je specializirana za trajnostni razvoj obalnega območja in je v minulih letih organizirala več čistilnih akcij morja in obal, so poudarili, da se mora krožno gospodarstvo začeti pri izvoru – pri zmanjševanju odpadkov (»reduce«), saj eksponentnega kopičenja odpadkov ne morejo reševati prostovoljci. Kot primer dobre prakse krožnega gospodarstva so izpostavili podjetje Econyl, ki se ukvarja z izdelavo izdelkov iz najlona, predelanega iz rabljenih ribiških mrež. V Nordland Research Institute, ki se osredotoča na prehod v družbo z manj emisijami, pa so izpostavil nujnost institucionalizacije urbanega oziroma mestnega rudarjenja (»urban mining), to je procesa, pri katerem odpadke predelamo nazaj v mineralne surovine, ki jih lahko ponovno uporabimo.
Pogovor s partnerji Univerze Nord se je osredotočil na uvajanje Analize življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Assessment) v vrednotenje izdelkov in storitev, ki jih kupujemo posamezniki in naročajo podjetja in javne institucije. LCA je metodologija, ki se uporablja za analizo vplivov na okolje izdelka v vseh fazah njegovega življenjskega cikla. V uporabi so že brezplačne aplikacije za izračun LCA, kot je openLCA, o uporabi LCA pa bo izobraževal tudi center za krožno javno naročanje, ki bo vzpostavljen v okviru projekta NovIKroG.
V okviru terenskih obiskov so partnerji projekta obiskali največji industrijski park na Norveškem Mo Industripark , ki je organiziran na način, da spodbuja krožnost med različnimi deležniki v parku, ter si ogledali proizvodnjo jeklarne Celsa Nordic, ki vse svoje jeklo proizvaja iz predelanih kovinskih odpadkov. V mestu Mo i Rana so si udeleženci študijskega obiska ogledali tudi poslovni inkubator Kunnskapsparken Helgeland, v katerem so predstavili načine, kako sodelujoča podjetja najučinkoviteje spodbujajo h krožnemu gospodarstvu.
Prava zakladnica dobrih praks s področja krožnega gospodarstva je bila občinska uprava občine Bodø, kjer so s predstavitvijo aktualnih projektov dokazali, da je krožno gospodarstvo možno uveljaviti na raznolikih področjih, od letalstva in energetike do gradnje cest in kmetijstva, zavest o pomenu trajnostnega načina življenja pa inovativno spodbujajo preko popularne igrice za otroke in prek dresov nogometašev lokalnega nogometnega kluba. Nedavno je njihov občinski svet sprejel strategijo javnega naročanja, v katerem poudarjajo celosten pristop k javnemu naročanju, ki ne sme obveljati za ozko specializirano področje, temveč je potrebno ozavestiti, da gre pri javnem naročanju za projekte celotne občine, ki imajo daljnosežen družben pomen.
S takšnim sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja so vsi skupaj pospeševalniki sprememb, ki vplivajo tudi na druge ponudnike in družbo kot celoto.
VIR: NovIKrog
Javne poti lahko osvetljujejo vaše odpadne baterije
Na dan Zemlje, ki so ga aprila 2023 v Novem mestu obeležili tudi v projektu NovIKrog, so predstavili zbiralno akcijo odpadnih baterij in plastične embalaže, ki je od 5. 5. do 16. 6. 2023 potekala v dolenjskih šolah in drugih javnih ustanovah. Namen akcije je bil v zbiranju materialov, ki bi sicer končali med odpadki, in njihovi ponovni uporabi oziroma se je iz njih izdelalo predmete, ki jih so jih sodelujoče organizacije lahko koristno uporabile. Zbirali so odpadno plastiko z oznako HDPE in PP (neprosojna plastika) iz katere so projektni partnerji izdelali športne in didaktične pripomočke ter druge uporabne predmete. Poleg plastike so zbirali tudi odpadne Li-on baterije (najdemo jih npr. v prenosnikih), ki so jih uporabili za sisteme solarnega napajanja za osvetljevanje javnih poti.
Peter Geršič, vodja projekta NovIKrog, je zbiralno akcijo označil kot pilotni primer v Sloveniji, s katerim se zbrane baterije in plastično embalažo namensko usmerja v predelavo za nadaljnjo uporabo in/ali izdelavo novih izdelkov za lastne potrebe, s čimer se postopoma vzpostavlja lasten snovni krog v lokalni skupnosti. Krožno gospodarstvo namreč najbolj učinkovito doseže svoj namen takrat, ko materiali in storitve krožijo lokalno, v manjši skupnosti, ne da materiali potujejo na drug konec sveta in zopet nazaj.
V zbiralni akciji, v katero so bili vključeni dolenjske šole, vrtci in druge javne ustanove, so zbrali 282,2 kg odpadne embalaže, od tega je bilo 84,20 kg neprimerne embalaže oz. drugih vrst odpadkov. Iz odpadne embalaže so izdelali 70 didaktičnih igrač in 500 knjižnih kazal za vrtce. Glavni namen zbiralne akcije je bil ozaveščanje ljudi o možnostih recikliranja plastike in hkrati izobraževanje o pomenu lokalnih snovnih zank. Partnerji projekta NoviKroG so si prizadevali spodbuditi otroke k razmišljanju o usodi odpadkov po odlaganju ter iskanju rešitev za trajno kroženje materialov v okolju. S to akcijo so želeli preizkusiti izzive in priložnosti uvajanja delujočih snovnih zank v lokalnem okolju, s čimer so prispevali k spodbujanju trajnostnega ravnanja z odpadki v okolju.
Uspešno zbiralno akcijo so obeležili v prostorih Podjetniškega inkubatorja Podbreznik, kjer so sodelujoče šole in vrtci prejeli priznanja za sodelovanje in vzorčne izdelke, ki so nastali iz zbrane odpadne embalaže.
V uvodnem nagovoru je direktor Razvojnega centra Novo mesto, Franci Bratkovič poudaril, da se bo v okviru projekta NoviKroG, v Razvojnem centru vzpostavil Krožni inovativni center. Center bo vzpostavljen z namenom uvajanja načel krožnega javnega naročanja v javne ustanove ter gospodarske družbe, ki bodo aktivno sodelovale v lokalnem okolju, s ciljem vzpostavitve koncepta krožnega gospodarstva in učinkovitega upravljanja zaprtih snovnih tokov. Ob zaključku je še poudaril nujnost trajnostnega ravnanja, kjer je prvi korak zmanjšanje porabe energije in surovin.
Na dogodku so partnerji predstavili tudi uspešno izvedbo prvega skupnega krožnega javnega naročila za KEMSO. KEMSO, ki ga kot pionirski krožni model v lokalni skupnosti v Sloveniji podpira Mesta občina Novo mesto, deluje že od leta 2016. V njem t. i. KEMSO (kartonsko embalažo za mleko in sokove ter ostala tekoča živila) namensko zbirajo in oddajo za recikliranje v higienski papir, ki ga uporabljajo javni zavodi in ustanove na istem območju, kjer je bil embalaža zbrana. Javne ustanove in prebivalci so z uporabo higienskega papirja iz snovnega kroga reciklirali 267 ton odpadne embalaže tetrapak, pred sečnjo ohranili 3.172 dreves ter poskrbeli za zmanjšanje izpustov CO2 za 198.218 kg, kar je enako izpustom, ki jih ustvari 80 avtomobilov v enem letu.
VIRA: NovIKrog, Novo mesto
Sekcija o krožnem gospodarstvu predstavila konkretne rešitve za zeleni prehod
V organizaciji Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto je 23. novembra 2023 v Šmarjeških Toplicah potekala 8. mednarodna konferenca o razvoju industrijskega inženiringa: priložnosti, potenciali in izzivi za zeleni prehod. V dopoldanskem delu konference so v okviru Sekcije o krožnem gospodarstvu, ki so jo pripravili partnerji projekta NovIKroG, predavatelji iz Slovenije in tujine predstavili konkretne rešitve za učinkovit zeleni prehod.
Konferenca je uvodoma postregla z izvrstnim primerom krožnega sodelovanja med italijanskim podjetjem Aquafil, ki ima podružnico tudi v Sloveniji in norveškim podjetjem Salt, ki se ukvarja z odpadki v morju. Aquafil iz odpadnih ribiških mrež ter drugih ostankov blaga in industrijske plastike izdeluje 100 % recikliran najlon, primeren za izdelavo talnih oblog in oblačil. Kot je poudarila predstavnica podjetja Aquafil, je za uspeh krožnega gospodarstva pomembno, da so reciklirani izdelki kakovostni in dobro oblikovani.
Slednje velja tudi za ponovno uporabo tekstila, ki ga bo potrebno v skladu z novo evropsko uredbo od leta 2025 v večji meri reciklirati oziroma ponovno uporabiti. Kot je v svoji predstavitvi povedal Emilio Murtič iz Komunale Novo mesto, Slovenci v povprečju kupimo 26 kg tekstila na leto, od katerega ga 90 % konča med odpadki, le 10 % oziroma dobra 2 kg pa gre v ponovno uporabo. Novomeška komunala načrtuje, da bi do leta 2030 po osnovnem scenariju v ponovno uporabo oziroma reciklažo šlo 25 % tekstila, po optimističnem scenariju pa 43 % tekstila. “Tudi majhen korak je prvi korak,” je svojo predstavitev zaključil Murtič.
Na okrogli mizi o krožnem javnem naročanju, ki jo je moderiral Matej Cerovšek iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, so iskali načine, kako zeleni prehod spodbuditi prek zelenih in krožnih javnih naročil. Vanja Lakner, vodja Urada za splošne zadeve na Mestni občini Novo mesto, je izrazila zadovoljstvo, da je Mestna občina Novo mesto po letu 2020 letos ponovno izvedla krožno javno naročilo za dobavo higienskega papirja, ki kot merilo za izbor ponudnika v 30 % vključuje elemente krožnega gospodarstva, 70 % pa k izboru prinese cena. Direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik je izpostavila, da je svetovna organizacija muzejev v novo definicijo muzealstva vključila tudi trajnostni razvoj. “Številnim predmetom, ki bi sicer končali na deponiji, muzeji vdahnemo novo življenje, v izobraževalnem delu z otroki pa kažemo številne zgodbe, kako so se naši predniki zavedali pomena ponovne uporabe in kako je mogoče ponovno uporabo živeti danes,” je dejala.
Vodja Razvojno projektne pisarna na Mestni občini Novo mesto in vodja projekta NovIKroG Peter Geršič pa je v okviru okrogle mize poudaril, da je poglobljeno raziskovanje krožnega in zelenega javnega naročanja pokazalo, da smo še vedno zelo indoktrinirani v linearno gospodarstvo in spodbujanje potrošništva, zato bi bilo potrebno popolnoma spremeniti paradigmo. To je težka naloga, saj poleg tega, da naročniki niti prav dobro ne vedo, katere izdelke in storitve bi lahko krožili, tudi na trgu ni dovolj ponudnikov, ki bi tovrstne krožne izdelke in storitve ponujali. Geršič meni, da Slovenija na nacionalnem nivoju ni storila dovolj za spodbujanje krožnega gospodarstva in zaostaja za vodilnimi državami na tem področju, razdrobljenost slovenskih občin pa onemogoča, da bi se pristojni za javna naročila na majhnih občinah poglabljali v izvedbo krožnih javnih naročil. Rešitev vidi v obvezujoči Uredbi o zelenem javnem naročanju ter o subvencioniranju krožnih ponudnikov, na primer pri izdelavi analiz življenjskega cikla in pridobivanju ustreznih ekoloških certifikatov. »Kljub težaškemu delu pa to ni Sizifovo delo, ker so dobre prakse v tujini dokaz, da se da, pri čemer pa je potrebno zopet razmišljati krožno in učinkovite primere preprosto kopirati, ne pa porabljati virov za odkrivanje tople vode«, je svoje razmišljanje strnil Geršič.
Na konferenci so bile kot možne poti h krožnemu gospodarstvu predstavljena tudi sintetična goriva in kroženje stekla ter analiza življenjskega cikla (Life Cycle Assessment – LCA) kot pripomoček za ocenjevanje vpliva izdelkov in storitev na okolje. Partnerji projekta NovIKroG so predstavili potencial, ki ga ima za zeleni prehod krožno javno naročanje.
VIR: NovIKrog