1. avgust 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Izobraževanje – krepitev človeških virov, ki predstavlja pomemben korak h krepitvi človeškega kapitala in večanju kompetenc za 21. stoletje.
Cilj programa je podpirati razvoj kompetenc, izboljšati povezanost izobraževanja z realnim okoljem, razvijati podporne ukrepe za vključevanje prikrajšanih skupin v družbo in delo ter spodbuditi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. S programom se prav tako krepi institucionalne zmogljivosti za dobro upravljanje in medsektorsko sodelovanje, kar prispeva k trajnostnemu razvoju družbe.
Prispevek k izboljšanemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja
V okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov so bili s podporo Norveškega finančnega mehanizma izvedeni štiri projekti, ki prispevajo k področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Ti projekti so potrdili, da je usklajevanje različnih sfer življenja ključnega pomena za trajnostni razvoj družbe. Z inovativnimi pristopi, medsektorskim sodelovanjem in mednarodno podporo so dosegli pomemben napredek pri izboljšanju življenjskih pogojev ter krepitvi enakosti spolov, kar predstavlja ključen korak naprej v prizadevanjih za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
Projekt IMRO
Projekt IMRO, katerega nosilec projekta je Slovensko društvo Hospic, se je osredotočil na razbremenitev delovno aktivnih oseb, ki skrbijo za bolne in umirajoče svojce. S projektom so vzpostavili integriran model oskrbe starejših – dnevni center, uvedli so certifikat Sočutno podjetje, ki spodbuja razvoj drugačne organizacijske kulture v podjetjih, ter ga pilotno preizkusili. Certifikat z razvitimi ukrepi ter izobraževanji ponuja podjetjem nove rešitve za lažje usklajevanje delovnih obveznosti zaposlenega, ki doma skrbi za kronično bolnega ali starejšega družinskega člana. Ob tem so izvedli izobraževanja in usposabljanja delovno aktivnega prebivalstva o neformalnem oskrbovanju in o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Sodelujoči partnerji v projektu so Društvo za kulturo odnosov SPES, Občina Solčava ter Bjerkaker LearningLab.
Projekt TERA
Projekt TERA, katerega nosilec projekta je Razvojni center Murska Sobota, je naslavljal usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v ruralnem okolju. Projekt je vzpostavil izobraževanja o spolnih stereotipih, tradicionalnih spolnih vlogah ter izzivih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer je spodbujal enakost spolov. Ob tem so povečali zavedanje lokalnih in nacionalnih deležnikov ter odločevalcev o teh temah, okrepili vlogo zagovorniških organizacij za izboljšanje položaja žensk na podeželju in spodbudili trajnostni razvoj. Ravno tako se s projektom povečuje ozaveščenost širše javnosti o vlogi in položaju žensk in moških na podeželju ter o stanju (ne)enakosti spolov. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Regionalna razvojna agencija Posavje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Zveza slovenske podeželske mladine, Center za razvoj trajnostne družbe ter Inland Norway University of Applied Sciences.
Projekt BalanCed
Projekt BalanCed, katerega nosilec projekta je Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož, se je osredotočal na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja z inovativnimi in celostnimi pristopi. Projekt je v lokalno okolje prinesel storitve, ki s pomočjo umetnosti krepijo in bogatijo človeške vire, pri čemer so poudarjeni notranji dejavniki, kot so veščine za soočanje s stresom, učinkovitost, reševanje problemov in vzdrževanje dobrih medsebojnih odnosov. S projektom so spodbujali učinkovitejše upravljanje časa in izkoriščanje zunanjih ukrepov družbe za podporo pri usklajevanju različnih življenjskih sfer. Vzpostavili so Kreativni center kot podporno okolje za zaposlene, ki je udeležencem omogočal ukvarjanje s kreativnimi dejavnostmi in rokodelstvom. Poleg tega so zagotavljali kakovostno varstvo otrok z učenjem o trajnostnih vsebinah ter nudili podporo zaposlenim, delodajalcem in mentorjem v delovnih organizacijah. Ravno tako so ustanovili mrežo organizacij za podporo zaposlenim, organizacijo varstva otrok in razvoj programov za krepitev kompetenc v delovnih organizacijah ter usposabljanje mentorjev za dolgoročno izvajanje programov. Partnerji v projektu so Zavod CONA B.P., Zavod za vseživljenjsko učenje, ustvarjanje in dobro počutje, NOMED, Neodvisna medijska dejavnost, Kulturno izobraževalno društvo PiNA ter Culture Break Borders.
Projekt PROMETEJ
Projekt PROMETEJ, katerega nosilec projekta je Ameriška gospodarska zbornica, je naslavljal izzive in problematiko pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter enakost spolov znotraj organizacijskih struktur podjetij. S projektom so izboljšali ozaveščenost o možnih rešitvah in ukrepih, ki olajšujejo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Osredotočili so se na odpravo slabega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, ki je pogosto posledica razlik med spoloma, starševstvom in poklicno strukturo. Projekt se je prav tako osredotočal na izboljšanje znanja in kompetenc vodstva podjetij za vzpostavitev organizacijskih struktur, temelječih na enakosti spolov, ter na premagovanje spolnih stereotipov, ki vplivajo na neenako porazdelitev skrbstvenih obveznosti med moškimi in ženskami. Poleg nosilca projekta so pri projektu sodelovali tudi Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Merkur trgovina, d. o. o., Riko, industrijski, gradbeni inženiring in leasing, d. o. o., Univerza v Mariboru, Knauf Insulation, d. o. o., Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d. d., AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d., ter the Norwegian Automobile Foundation.
