5. julij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.
Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
Izboljšano upravljanje ekosistemov
V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje so se izvedli trije projekti, podprti s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki prispevajo k izboljšanju upravljanja ekosistemov, ki so pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb.
Projekt ReNature
S projektom ReNature, katerega nosilec projekta je Javni zavod park Škocjanske jame, so se usmerili predvsem v izboljšanje stanja suhih kraških travnikov in mokrišč. Na območju Brkinov, Vremščice in Košanske doline so se osredotočili na obnovo 45 ha travnikov in visokodebelnih sadovnjakov. Na območju Vremščice so obnovili približno 39 ha travnikov. V Košanski dolini so obnovili travniške površine ter pri dvorcu Ravne vzpostavili nov visokodebelni sadovnjak. Na širšem območju Brkinov so obnovili 8 kalov in en velban studenec, vkopan in obokan izvir, značilen za to območje. Ob tem so tudi kartirali in popisali ekosistemske storitve. V dveh letih so izvedli številne ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti za lokalno prebivalstvo, lastnike zemljišč, strokovnjake in druge deležnike. Sodelujoči partnerji v projektu so Občina Pivka, Univerza na Primorskem, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in norveški partner Foundation Norwegian Institute for Nature Research.
Projekt JeloviZA
Projekt JeloviZA, ki ga vodi CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je pripeljal do vzpostavitve modela upravljanja območja Jelovice. V okviru projekta so obnovili poškodovan gozd s sadnjo prilagojenih drevesnih vrst in varstvom habitatnih dreves, ob tem so namestili gnezdilnice za sove kozače, popisali vrste divjega petelina, gozdnega jereba in triprstega detla. Ravno tako so namestili števce za pridobitev podatkov o obremenjenosti prostora (število obiskovalcev in količina prometa). S prenosom dobrih praks, izobraževanji in delavnicami so dosegli boljšo usposobljenost in strokovnost deležnikov pri upravljanju ekosistema Jelovica. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Občina Železniki, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Razvojna agencija Sora, d. o. o., ter CIPRA International.
Projekt ZAGON
S projektom ZAGON, katerega nosilec projekta je Občina Grosuplje, so se osredotočili na dvig odpornosti ekosistemov. V sklopu projektnih aktivnosti so razvili dva modela upravljanja, in sicer enovit model upravljanja za posamezne ekosisteme ter kompleksen model upravljanja za kulturne krajine. S projektom je območje Natura 2000 pridobilo pet obnovljenih ekosistemov s skupno površino 46,15 ha. Na območju Krajinskega parka Radensko polje so obnovili mokrotni travnik in vzpostavili učno pot v dolžini treh kilometrov, ki se prične v Mali Račni pri Žabji hiši in vodi do poplavnega gozda. Ob tem so s kampanjo ozaveščanja in izobraževanji nadgradili znanje in kompetence 110 strokovnjakov za izboljšano upravljanje ekosistemov. Sodelujoči projektni partnerji so Zavod za turizem in promocijo – Turizem Grosuplje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije ter norveški partner University College for Green Development.
Prispevek k izboljšanemu upravljanju ekosistemov
Projekti, ki so se v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje osredotočali na področje upravljanja ekosistemov, so pokazali, da usmerjene aktivnosti in sodelovanje različnih deležnikov bistveno prispevata k izboljšanju upravljanja ekosistemov, ki se soočajo s pritiski podnebnih sprememb. Partnerstva z institucijami iz različnih držav so omogočila izmenjavo znanj in dobrih praks, kar je še dodatno okrepilo učinkovitost in inovativnost pristopov.