Arhivi: Novice

14. september 2023 – Evropski teden mobilnosti, katerega vodilna tema bodo »Varčne poti«, bo tradicionalno potekal med 16. in 22. septembrom. Spodbujal bo k zmanjševanju rabe energije v prometu, v središče pozornosti na nacionalni ravni pa bo postavil tudi odstranjevanje ovir na površinah za pešce in kolesarje. Za trajnostno mobilnost si prizadevajo tudi projekti, ki se izvajajo v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Eden izmed njih je projekt ReMOBIL: Regionalni centri MOBILnosti, ki bo aktivno vključen v Evropski teden mobilnosti.

Glavni cilj projekta ReMOBIL je dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti tako na lokalni, regionalni,  kot tudi državni ravni ter dolgoročno izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti. Prek prenosa dobrih praks iz tujine projektni partnerji prioritetno naslavljajo vzpostavitev učinkovitega načrtovanja trajnostne mobilnosti v regijah vključenih v projekt. V ta namen so zasnovali model regionalnega upravljanja mobilnosti in oblikovane smernice za upravljanje mobilnosti na regionalni ravni ter priporočila za uskladitev zakonodaje. Model bo preizkušen v okviru šestih regionalnih centrov mobilnosti, ki se jih bo vzpostavilo v sklopu projekta.

Naveličani zastojev? Pa saj se da tudi s kolesom!

Projektni partner RRA LUR vabi na okroglo mizo Naveličani zastojev? Pa saj se da tudi s kolesom! Okrogla miza je del dogodka Future Zero in bo potekala v soboto, 16. septembra 2023, med 11. In 12. uro na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na okrolgi mizi bodo razpravljali o tem, kako bi lahko več ljudi na delo potovalo brez avta in katere nove kolesarske in železniške povezave se obetajo v naslednjih letih.

Dogodek Future Zero obljublja veliko zabave, preizkušnjo različnih e-vozil in celo tekmo s poganjalčki za najmlajše, RRA LUR pa bo promovirala svojo najljubšo izbiro – kolesarjenje! Na dogodek se vam še posebej splača prikolesariti, saj lahko kolo kadarkoli med 10. in 17. uro v popravilo prepustite serviserju kar na licu mesta, sami pa uživate v sejemskih aktivnostih. Skozi zabaven izziv si boste lahko priigrali lepe in uporabne izdelke, na voljo pa bo tudi e-kolo, da se prepričate, kako zelo udobno vožnjo omogoča!

Vabilo na okroglo mizo Naveličani zastojev? Pa saj se da tudi s kolesom!

Dan kolesarstva in predavanje o trajnostni mobilnosti na Krasu

Projektni partner Regionalni razvojni center Koper, v vlogi Regijskega centra mobilnosti Istra Brkini Kras, ob Evropskem tednu mobilnosti 2023 z namenom promocije trajnostne mobilnosti in ozaveščanja o pomenu varčnejšega načina prevoza v sredo, 20. septembra in v petek 22. septembra 2023 organizira dan kolesarstva in predavanje o trajnostni mobilnosti na Krasu. V sredo 20. Septembra 2023 pa bodo predstavili Regijski center mobilnosti Istra Brkini Kras.

Program je dostopen tukaj.

Na Gorenjskem testne vožnje z e-invalidskimi vozički in e-skuterji

Projektni partner RRA Gorenjske – BSC Kranj so za Evropski teden mobilnosti pripravili program s predstavitvami in testnimi vožnjami z e-invalidskimi vozički, e-skuterji in drugimi pomagali, ki ga bodo v sodelovanju z občinami oziroma domovi starejših občanov izvedli v soboto 16. septembra v atriju Občine Tržič, 20. septembra v Domu Petra Uzarja Tržič – Enota Naklo in v petek 22. septembra2023 v Domu upokojencev Kranj.

Z izbranimi skupinami članov društev upokojencev bodo pilotno izvedli kolesarsko štafeto, ki bo promovirala in povezala sistem souporabe koles Gorenjska.bike, Gorenjsko kolesarsko omrežje in javni potniški promet, sočasno pa bodo ekipe evidentirale tudi črne točke na predlaganih trasah.

V akciji Nakupujem s kolesom pa bodo, z namenom promocije lokalne pridelave hrane in čim krajših dobavnih poti, obiskali tri gorenjske kmetije, ki so specializirane za ekološko pridelavo. Nakupovalni izleti se bodo, glede na vremenske razmere, predvidoma izvedli med 22. septembrom in 6. Oktobrom.

Več informacij je na voljo tukaj ali tukaj.

Kolesarjenje za dober namen

Posoški razvojni center skupaj z Občino Tolmin v soboto, 16. septembra 2023, vabi na dobrodelno kolesarjenje in pohod. Občina Tolmin bo namreč prekolesarjene in prehojene kilometre vseh udeležencev dogodka pretvorila v donacijo za šolske sklade. Kolesarje bo spremljal tudi policist na kolesu.

Več informacij je na voljo tukaj.

V projekti ReMOBIL, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, sodelujejo Posoški razvojni center kot nosilec projekta in projektni partnerji Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske, Regionalni razvojni center Koper, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, RRA Koroška, Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, AMZS, Ljubljanski urbanistični Zavod in norveški partner Viken fylkesmommune / Viken County Coucil.

14. september 2023 – V okviru projekta Prometej, katerega glavni cilj je opolnomočenje zaposlenih s preizkušenimi ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, so projektni partnerji temeljito raziskali tematike, ki imajo ključen vpliv na delo in dobro počutje zaposlenih v današnjem delovnem okolju.

Sodobna podjetja prepoznavajo potrebo po inovativnih pristopih k organizaciji delovnega časa, ki omogočajo boljše ravnotežje med profesionalnim in zasebnim življenjem ter obenem povečujejo produktivnost in kreativnost zaposlenih. Te spremembe vključujejo »pravico do odklopa«, možnost dela na daljavo in prilagodljiv delovni čas, ki skupaj ustvarjajo izjemno spodbudno delovno okolje.

Pravica do odklopa

Zaposleni imajo pravico, da se izven svojega uradnega delovnega časa popolnoma odklopijo od službenih obveznosti. Ta svoboda omogoča zaposlenim, da si ponovno napolnijo baterije, izboljšajo svoje duševno zdravje ter razvijajo kreativne zamisli. Posledično se dviguje raven motivacije in zadovoljstva z delom, kar pomembno prispeva k bolj zdravemu in produktivnemu delovnemu okolju.

Možnosti dela na daljavo

Sodobne tehnologije omogočajo podjetjem, da svojim zaposlenim ponudijo možnost dela na daljavo. Ta pristop ne samo, da spodbuja prožnost, ampak tudi omogoča, da zaposleni izkoristijo svoje delovne ure bolj učinkovito. S tem se izboljšuje produktivnost in omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Prilagodljiv delovni čas

Uporaba drsečega delovnega časa, prilagodljivih izmen in individualnih urnikov postaja vse bolj razširjena praksa v modernem poslovnem svetu. To omogoča zaposlenim večji nadzor nad svojim delovnim časom in boljšo prilagoditev svojim potrebam. Posledično se povečuje zadovoljstvo pri delu ter uspešnost zaposlenih, kar koristi tako podjetju kot posameznikom.

Čeprav se ob tem pojavljajo izzivi, kot so izboljšana komunikacija med sodelavci in preprečevanje izgorelosti, je ta sprememba v delovnem okolju obetavna. Krepi ne le moč sodobne delovne sile, ampak tudi raznolikost in harmonijo v delovnem okolju. To je korak naprej v gradnji bolj zdravih, produktivnih in trajnostnih organizacij, ki se znajo prilagajati izzivom sodobnega poslovnega sveta.

V projektu Prometej, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodelujejo Ameriška gospodarska zbornica – AmCham Slovenija kot nosilec projekta in projektni partnerji IPES – Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Merkur trgovina, Riko, Knauf Insulation, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije,  A1 Slovenija, AMZS, Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete (Univerza v Mariboru) in Norveška avtomobilska fundacija.

Vabljeni tudi k obisku spletne platforme PROMETEJ.

Vir: ZJSRS

13. september 2023 – Partnerji projekta PoMP, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so začeli z aktivacijo mladih. Na pilotnem start-up dogodku so mladi imeli možnost razvijati podjetniške ideje, hkrati pa so krepili nekatere ključne kompetence vseživljenjskega učenja. Med temi izstopa podjetnostna kompetenca, ki postaja ena osrednjih kompetenc vseživljenjskega učenja v prihajajoči vseobsegajoči prenovi učnih načrtov v slovenskem osnovnem in srednjem izobraževanju.

Podjetniška aktivacija mladih

V sredo, 6. septembra  2023, so projektni partnerji, skupaj z učitelji/mentorji in dijaki Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj (ŠETK) izvedli start-up izziv. Skupaj z dijaki so iskali ideje in jih razvili v podjetniške ideje. Trdne temelje so podjetniškim idejam postavili s pripravljenim poslovnim modelom CANVAS. Dijaki bodo svojo poslovno idejo predstavili oziroma pitch-ali pred občinstvom in komisijo. Najboljši se bodo udeležili na Festival pitchev, ki se bo odvijal v letu 2024.

Aktivacija učencev in dijakov v projektu PoMP bo pomembno pripomogla k usposabljanju učiteljev, saj bodo učitelji le z izkustvenim učenjem dosegli globoko učenje kompetence podjetnosti, da bodo lahko tudi po zaključku projekta delovali samostojno. Še bolj pa je aktivacija pomembna za mlade same, ker bodo v okviru podjetniških dogodkov znotraj projekta z izkustvenim učenjem krepili svojo kompetenco podjetnosti, izboljšali bodo svoj odnos do podjetnosti in svojo podjetniško samo-učinkovitost ter povečali svoj podjetniški namen.

Akademija PoMP za učitelje/mentorje iz osnovnih in srednjih šol

Namen Akademije PoMP, ki je v slovenskem prostoru nova storitev, je usposobiti učitelje/mentorje za svetovalno in mentorsko delo z mladimi na področju podjetništva in podjetnosti. Program PoMP predstavlja skupek praktičnih orodij in sodobnih metodologij za učenje podjetništva in podjetnosti med mladimi z vzporedno uporabo učnega gradiva – interaktivnega priročnika PoMP. Ena izmed novosti tega usposabljanja je bila uvedba predhodnega spletnega usposabljanja. Partnerji projekta PoMP so razvili vsebinsko bogate materiale o podjetnosti, razdeljene v 8 modulov, ki so pokrivali celoten spekter znanj, potrebnih za učinkovito poučevanje podjetniških vsebin v šoli.

V okviru projekta bo skupaj izvedenih 5 Akademij PoMP. Akademije PoMP, v organizaciji Razvojnega centra Novo mesto, se je v avgustu na primer udeležilo 21 učiteljev iz 10 osnovnih in 3 srednjih šol iz Novega mesta in okolice. Spletno usposabljanje je bilo nadgrajeno še s praktičnim delom v živo v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik. Tam so se učitelji skozi vaje in delavnice poglobili v razumevanje elementov poslovnega modela ter predvsem pomen empatije pri razvoju poslovne ideje.

Več o projektu PoMP

Projekt Podpora mladim v podjetništvu – PoMP, izvaja pet slovenskih partnerjev (ZRS Bistra Ptuj, Primorski tehnološki park, Razvojni center Novo mesto, Tehnološki park Ljubljana in Saša inkubator) in norveški partner Norwegian University of Science and Technology (NTNU) z namenom vzpostaviti celovito in trajno podporno okolje, ki spodbuja slovenske osnovnošolce in dijake k iskanju podjetniških idej in oblikovanju poslovnih modelov, ter jim nudi potrebna podjetništva znanja za razvoj podjetnostne kompetence. Oblikovali so Akademijo PoMP za pomoč učiteljem in vseslovensko mrežo podpornih institucij.

Projekt si prizadeva za dva ključna cilja: (1) izboljšanje podjetnostnih kompetenc učiteljev/mentorjev, s čimer se želi izboljšati njihove strokovne in pedagoške spretnosti na področju poučevanja podjetnosti, ter (2) povečanje podjetnostnih kompetenc med mladimi, s čimer se želi okrepiti njihove možnosti za zaposlitev ali samozaposlitev.

Glavne ciljne skupine so: (1) učenci/dijaki, (2) njihovi učitelji/mentorji, (3) ravnatelji, (4) osebje partnerjev projekta, ki bodo tekom projekta izboljšali svojo podjetnostno kompetenco, (5) podporne in izobraževalne institucije ter (6) zainteresirani posamezniki, ki se bodo vključili v mrežo podpornega okolja z namenom trajne podpore mladim tudi v manj dinamičnih okoljih.

Vir: projekt PoMP in RC NM

12. september 2023 – Regionalno sodelovanje ima ključno vlogo pri spodbujanju sodelovanja, delitvi virov in zagotavljanju večjih priložnosti za mlade posameznike. V okviru Sklada Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP za regionalno sodelovanje projekt BeeConSel – Skupna prizadevanja za ohranjanje in selekcijo medonosnih čebel (Joint Effort for Honey Bee Conservation and Selection) pomembno prispeva k izpopolnjevanju mladih čebelarjev, saj jih prepoznava kot eno od ciljnih skupin in jih vključuje v projekt.

Projekt BeeConSel z izvajanjem samostojnega nadzora parjenja ponuja najsodobnejši sistem, ki zainteresiranim stranem, vključno z vzrejevalci matic in čebelarji, omogoča dostop do naprednih tehnik vzreje. Ta inovativni pristop povečuje učinkovitost vzrejnih programov in omogoča selekcijo za ključne lastnosti, kot so odpornost na bolezni, vedenje in donos medu. S sodelovanjem v projektu imajo mladi čebelarji dostop do teh možnosti, kar jim omogoča, da izboljšajo kakovost in produktivnost svojih lokalnih populacij medonosnih čebel.

S projektom imajo mladi čebelarji na voljo edinstvene priložnosti za širjenje znanja in spretnosti na različnih področjih čebelarstva in ohranjanja medonosnih čebel. Na delavnicah, kot so ocenjevanje plemenskih vrednosti medonosnih čebel, instrumentalna osemenitev in opazovanje medenih poletov čebel, so se mladi čebelarji poglobili v napredne tehnike in pridobili praktične izkušnje. Delavnice so mladim čebelarjem služile tudi kot dinamična platforma za interakcijo s strokovnjaki in drugimi navdušenci. V teh sodelovalnih učnih okoljih udeleženci ne le pridobivajo znanje, temveč tudi vzpostavljajo dragocene povezave in mreže v čebelarski skupnosti. Ti strokovni odnosi se razširijo tudi zunaj okvira delavnic ter ustvarjajo dolgoročna sodelovanja in priložnosti za mentorstvo za mlade čebelarje.

Sodelovanje med raziskovalci in čebelarji ustvarja simbiotičen odnos, v katerem se znanstveno znanje prepleta s praktičnimi izkušnjami. Z aktivnim sodelovanjem v tej mreži imajo mladi čebelarji dostop do mentorstva, usmerjanja in podpore izkušenih strokovnjakov, kar spodbuja njihovo lastno rast in razvoj. Ta sodelovalni pristop zagotavlja trajnost rezultatov projekta in spodbuja skupnost strastnih in usposobljenih čebelarjev.

Eden od ključnih vidikov regionalnega sodelovanja v projektu BeeConSel je izmenjava virov. Projekt vzpostavlja okolje za sodelovanje raziskovalcev in čebelarjev z združevanjem strokovnega znanja, izkušenj in infrastrukture. Ta sinergija mladim čebelarjem omogoča, da se vključijo v obsežno mrežo strokovnjakov ter tako razširijo svoje znanje in spretnosti. Skupni viri omogočajo tudi širjenje najboljših praks, kar mladim čebelarjem omogoča, da se učijo iz uspešnih vzrejnih programov in jih prilagodijo svojim lokalnim razmeram. Projekt deluje kot katalizator za izmenjavo idej in izkušenj ter spodbuja kulturo nenehnega učenja in izboljševanja.

Projekt BeeConSel, ki se osredotoča na vzrejne programe in izboljšanje lokalnih populacij medonosnih čebel, pomembno prispeva k ohranjanju teh pomembnih žuželk. S selekcijo lastnosti, kot so odpornost na bolezni, vedenje in donos medu, projekt zagotavlja večjo stopnjo preživetja lokalnih medonosnih čebel. To pa povečuje sposobnost preživetja in odpornost ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo medonosne čebele. Mladi čebelarji, ki aktivno sodelujejo v projektu, postanejo ambasadorji ohranjanja lokalnih populacij medonosnih čebel. S prepoznavanjem in sprejemanjem izboljšanih lokalnih zalog prispevajo k dolgoročni trajnosti teh populacij in ohranjanju občutljivega ravnovesja ekosistemov.

S svojim aktivnim sodelovanjem ti strastni posamezniki postanejo skrbniki ohranjanja, ki zagotavljajo, da čebelarska skupnost priznava in sprejema izboljšane lokalne populacije. Projekt BeeConSel ne obravnava le izzivov, s katerimi se soočajo populacije medonosnih čebel, temveč postavlja tudi temelje za trajnostno prihodnost, v kateri imajo mladi čebelarji in raziskovalci ključno vlogo pri ohranjanju in krepitvi neprecenljivega prispevka teh izjemnih žuželk.

Projekt BeeConSel, ki se izvaja v okviru Sklada za regionalno sodelovanje, soustvarjajo Kmetijski inštitut Slovenije, Norveška čebelarska zveza, Švedska univerza za kmetijstvo, ter podjetji CARPEA iz Severne Makedonije in CALIS iz Osijeka na Hrvaškem.

Vir: Regional Funds Online Magazine

6. september 2023 – Partnerji projekta Predjama Sustainable, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, si prizadevajo za boljše upravljanje mobilnosti na turistični lokaciji Predjama. V ta namen so razvili spletno aplikacijo »Postojna Connect«, ki med drugim spodbuja tudi trajnostno mobilnost.

Postojna Connect je nova spletna aplikacija, s katero želijo obiskovalcem predstaviti možnosti trajnostne mobilnosti. Na povezavi https://app.visit-postojna.si obiskovalci dostopajo do informacij različnih interesnih točk, pri čemer so podana priporočila, kako priti peš ali s kolesom oz. z uporabo javnega prometa do določene znamenitosti. Aplikacija je na voljo tudi v angleški in italijanski jezikovni različici.

Shuttle Bus Predjama Sustainable (zelena linija)

Aplikacija podaja tudi informacije o uporabi javnega prevoza. V okviru projekta Predjama Sustainable je Občina Postojna uvedla možnost avtobusnih (shuttle) prevozov. Brezplačna zelena proga, ki povezuje avtobusno železniško postajo Postojna in Predjamo, bo obratovala tudi po poletni sezoni (4. 9. – 5. 11. 2023) ter čez božično novoletne (22. 12. 2023 – 7. 1. 2024) in velikonočne praznike (16. 3. – 30. 4. 2024).

S projektom Predjama Sustainable so združili moči Občina Postojna, Postojnska jama d.d., Inštitut za politike prostora in Občina Strand z Norveške, in sicer z namenom boljšega upravljanja mobilnosti na turistični lokaciji Predjama. Z različnimi ukrepi želijo zmanjšati motoriziran promet, ki v visoki sezoni hromi območje Predjame.

5. september 2023 – V jesenski kampanji spodbujanja trajnostne mobilnosti na delo partnerji projekta Trata 2.1 od 28. avgusta do 1. oktobra spodbujajo sodelavke in sodelavce, da pustijo avto doma in na delo pridejo na trajnostni način. To pa je peš, s kolesom, skirojem, rolerji, avtobusom, vlakom ali v sopotništvu.

Akcijo v sklopu projekta Trata 2.1 izvajajo v podjetjih Knauf Insulation d.o.o., LTH Castings d.o.o. in SIBO G. d.o.o., partnerjih projekta Trata 2.1, na Občini Škofja Loka in v stavbi Upravne enote Škofja Loka, kjer imajo sedež še Razvojna agencija Sora (partner projekta Trata 2.1), občinska inšpekcija in občinsko redarstvo, saj želijo pozitivne spremembe na področju trajnostne mobilnosti izvajati z vzgledom. Vsi zaposleni, ki bodo na delo v času kampanje prišli na trajnostni način, bodo sodelovali pri žrebu nagrad projekta.

Partnerji projekta Trata 2.1 se s tem pridružujejo nacionalni pobudi spodbujanja kolesarjenja na delo Polni zagona, ki jo bodo jeseni ponovno zagnali Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, IPoP – Inštitut za politike prostora (tudi partner projekta), Urbanistični inštitut Republike Slovenije in digitalna agencija D’Agency. Hkrati pa spodbujajo (in nagrajujejo) tudi ostale načine trajnostne mobilnosti.

Klub trajnostne mobilnosti Trata 2.1 v aplikaciji Strava

Aplikacijo Strava se uporablja za sledenje športnim aktivnostim. Ker se tudi z dnevnim prihodom na delo s kolesom ali peš, s skirojem ali rolerji naredi nekaj dobrega za telo, so partnerji projekta naredili »klub Trata 2.1«, kamor vabijo vse zaposlene v Industrijski coni Trata, da lahko tudi na ta način spremljajo, koliko zaposlenih na delo prihaja na trajnostni način.  Da bo jasno, katere od poti so dnevne poti na delo (in da se razlikujejo športnih podvigov) pa v aplikacijo doda še  vtičnik “Commute Marker“ , ki bo posebej označeval aktivno pot na delo in nazaj.

Zbornik dobrih praks trajnostne mobilnosti

V okviru projekta Trata 2.1 je nastal tudi zbornik Dobre prakse uvajanja trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah. V zborniku je predstavljenih in opisanih 14 dobrih praks ukrepov za trajnosten prihod na delo, ki jih že uporabljajo v tujini. Že delujoče konkretne primere, ki podjetjem, organizacijam, inštitutom ter lokalnim in državnim oblastem v avstrijski regiji Predarlska, Lihtenštajnu in Švici pomagajo pri zmanjševanju ogljičnega odtisa, želijo prenesti v slovensko okolje. Zbornik prikazuje, kako lahko na številne raznolike načine podpremo in spodbudimo zaposlene, da se odločijo na delo priti peš, s kolesom, z javnim  potniškim prometom ali v sopotništvu.

Projekt Trata 2.1 soustvarjajo Občina Škofja Loka kot nosilec projekta in projektni partnerji Razvojna agencija SORA, IPoP- Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, CIPRA International ter podjetja Knauf Insulation d.o.o., LTH Castings d.o.o., SIBO G. d.o.o. Več o aktivnostih na projektu pa je na voljo tudi v novem novičniku.

Vir: RAS

28. avgust 2023 – Zavod za gozdove Slovenije je v okviru projekta JeloviZA v zadnjem letu na 10 hektarih gozdov Jelovice izvedel sadnjo drevesnih vrst, ki so bolj podobne tradicionalnim vrstam – bukvi in jelki in odpornejše na pogostejše ekstremne dogodke in podnebne spremembe. Vabljeni k branju kako uspevajo umetno posajene sadike v primerjavi z naravnim pomladkom in na kakšen način skušajo zaščititi sadike, da bo rast čim bolj uspešna.

Jelovico so prvotno prekrivali gozdovi bukve in jelke. Skozi čas se je zaradi različnih dejavnosti človeka povečeval delež smreke. Ta sicer raste hitreje, a je bolj občutljiva na podnebne spremembe. Predvsem pa je izziv monotonost drevesne vrste, predvsem ob naravnih nesrečah in pojavu lubadarja.

Z ohranjanjem raznolikosti drevesnih vrst gozdovom vračamo tradicionalno sestavo in omogočamo večjo prilagodljivost na podnebne spremembe. Večinoma se gozdovi obnavljajo naravno. Kjer se zaradi posledic naravnih nesreč, kot so požari, ujme, vetrolomi in posledično napada podlubnikov gozd ne objavlja dovolj hitro, pomagamo s sadnjo ustreznih drevesnih vrst. Izkušnje kažejo, da je sajeno mladje bolj podvrženo objedanju divjadi kot tisto, ki se je naravno zasadilo, zato kjer je mogoče sestoje obnavljamo z naravno obnovo. Če pa ta ni zadovoljiva oziroma bi trajala predolgo, se odločimo za obnovo s sadnjo.

Primerjamo naravno in umetno obnovo 20 hektarov gozdov na Jelovici

Obnova 20 hektarov gozdov poteka primerjalno: na 10 hektarih so zasadili nove sadike dreves, na drugih 10 hektarih pa zaščitili obstoječe mlado drevje pred divjadjo. S tem bomo pridobili koristne podatke, kako učinkovito se gozdovi Jelovice samostojno obnavljajo in kako lahko s sadnjo drevesnih vrst prispevamo k hitrejši obnovi gozda.

Za zaščito sadik so uporabili tri vrste zaščitnih sredstev proti divjadi, kontrolno ploskev pa so za primerjavo učinkovitosti namerno pustili brez zaščite.

Kot skupinska zaščita pred vsemi vrstami poškodb po divjadi so na Jelovici postavili 4 večje lesene ograje. Tovrstna zaščita z ograjo se uporablja tam, kjer je potrebno zaščititi mladje na površini pol hektarja in več. Pri izboru območja se izogibamo selitvenim potem prostoživečih živali oziroma območij, ki so pomembna za ohranitev prostoživečih živali.

Biorazgradljive tulce, ki so narejeni iz grobe mreže, uporabljamo za zaščito vršičkov in debel pred objedanjem, lupljenjem in drgnjenjem divjadi. Tulce namestimo okoli debla tako, da jelenjad ne more priti do lubja. Primerni so za zaščito toliko časa, dokler drevo ni predebelo. Pri tovrstni zaščiti moramo redno skrbeti za odstranjevanje zarasti z obžetvijo, saj tulci ne ščitijo sadike pred konkurenčno vegetacijo.

Premazi vršičkov z zaščitnim premazom (kemakol, trico, …) so namenjeni zaščiti vršičkov sadik pred zimskim in zgodnje pomladanskim objedanjem divjadi. Zaščito s premazi ponovimo vsako leto, dokler ni glavnina vršičkov izven dosega objedanja divjadi. V času aktivne rasti listavcev in iglavcev ne uporabljamo premazov, ker bi s tem ovirali njihovo rast in razvoj.

Monitoring sadik jeseni

Na Jelovici se je že začel monitoring sadik, ki bo potekal še v jesenskih mesecih. Kmalu pa bodo lahko tudi sporočili, katere zaščite so se izkazale za bolj učinkovite od drugih.

S primerjanjem obnove bodo pridobili koristne podatke, kako učinkovito se gozdovi Jelovice samostojno obnavljajo in kako lahko s sadnjo drevesnih vrst pomagamo Jelovici do hitrejše obnove gozda.

Projekt JeloviZA, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, soustvarjajo CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Občina Železniki, CIPRA International in Razvojna agencija Sora.

 

Povzeto po prispevku avtoric Ane Mežan, ZGS in Anite P. Oman, RAS

21. julij 2023 – Kako združiti izobraževanje osnovnošolcev s področja digitalnih vsebin in skrb za okolje?

To zelo dobro uspeva projektu Zeleni Pingvin, ki osnovne informacije ponuja tudi v novo izdani brošuri.

Razvita nova metodologija in didaktično digitalno orodje za izkustveno poučevanje okoljske problematike ter opismenjevanje v smeri digitalnega in zelenega prehoda osnovnošolce in njihove učitelje opremljajo s ključnimi kompetencami, kot so spodbujanje samoiniciativnosti, učenje prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter skrb za splošno dobro. Uspešno izvedene aktivnosti v okviru projekta vplivajo na znižanje ogljičnega odtisa mesta, ustvarjajo novo znanje in navade v različnih starostnih skupinah na področju okoljske osveščenosti ter posledično vplivajo tudi na boljše življenje prihodnjih generacij.

Projekt Zeleni Pingvin je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.

7. julij 2023 – Ob obisku Predjame lahko k manjšemu ogljičnemu odtisu prispevamo z uporabo novih avtobusnih (shuttle) povezav, ki jih občina Postojna uvaja z namenom spodbujanja trajnostne mobilnosti in večje povezanosti ter dostopnosti do turističnih znamenitosti v občini. Nove avtobusne povezave so vzpostavljene v okviru projekta Predjama Sustainable, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP.

Glavni namen novih avtobusnih povezav je zmanjšati število motoriziranega prometa, ki sicer ob teh počitniških obdobjih proti priljubljeni destinaciji Predjama, močno naraste. Javni potniški promet je eden izmed petih stebrov trajnostne mobilnosti, ki so del Mobilnostnega načrta Predjama, katerega so pripravili v okviru projekta Upravljanje trajnostne mobilnosti na turistični lokaciji Predjama – Predjama Sustainable. Projekt soustvarjajo občina Postojna kot nosilec projekta in projektni partnerji Postojnska jama, Inštitut za politike prostora in občina Strand z Norveške.

Projekt Predjama Sustainable stremi k reševanju izzivov velikih prometnih obremenitev zaradi številnih turističnih obiskovalcev Predjamskega gradu in s tem k zmanjšanju netrajnostnih oblik mobilnosti na poti do in v vasi Predjama. Takšen razvoj turistične destinacije sledi tudi splošnim trendom slovenskega turizma v smeri trajnostnega, odgovornega, vključujočega in odpornega turizma. Glavni cilj projekta je s pripravo mobilnostnega načrta in pilotno izvedbo ključnih ukrepov vplivati na mobilnostne navade ljudi in s tem prispevati k blaženju podnebnih sprememb. Ob koncu projekta bo delež trajnostnih oblik mobilnosti izboljšan za vsaj 5 odstotnih točk.

Mobilnostni načrt Predjama

Mobilnostni načrt pri izvedbi gradi na strateških usmeritvah, zapisanih v Celostni prometni strategiji občine Postojna in Strategiji razvoja turizma v občini Postojna 2018 – 2023. V akcijskem načrtu smo definirali tiste rešitve, ki so v Postojni in Predjami uresničljive ter učinkovite. Za izboljšanje dostopnosti do lokacije in turistične izkušnje na lokaciji je ključno zmanjšanje deleža motoriziranega prometa in izboljšanje trajnostnih načinov potovanja. Ukrepi zato zajemajo organizacijo delovanja, promocijo, optimizacijo infrastrukture in tudi uvedbo novih storitev.

Akcijski načrt je zasnovan z intenzivnim sodelovanjem vseh akterjev: lokalne uprave, upravljavca turistične destinacije, ponudnikov mobilnostnih storitev, turističnega sektorja in organizirane ter splošne lokalne skupnosti. Njihovo sodelovanje je jamstvo za izvedljivost ukrepov in za njihovo učinkovitost. Ukrepi si sledijo od kratko- do dolgoročnih, kar pomeni, da se bodo izkušnje iz upravljanja prometa nadgrajevale iz leta v leto. Učinki bodo izboljšali izkušnjo za obiskovalce, prebivalcem olajšali bivanje, lokalnim akterjem pa nudili dobro izhodišče za medsebojno vzajemno delovanje.

Poleg projektnih partnerjev so bili v pripravo mobilnostnega načrta aktivno vključeni še Krajevna skupnost Bukovje, zainteresirani prebivalci Predjame in Bukovja ter okoliških vasi, lokalna društva (Kašča, Pudgura, Bike Slovenia), Zavod Znanje Postojna (Visit Postojna) in Regionalna razvojna agencija Zeleni kras.

Uvedba treh linij avtobusnih (shuttle) prevozov

Občina Postojna je uvedla rdečo, modro in zeleno avtobusno progo. Rdeča proga, ki povezuje Predjamo in Planino, vzpostavljena pa je v času poletne turistične sezone, med 1.7. in 31.8., vozi na relaciji Planina – ŽP Postojna – Postojnska jama – Predjama. Modra proga v času viška turistične sezone (8.7.-3.9.) povezuje Postojnsko jamo in Predjamo. Zelena proga, med železniško postajo in Predjamo, bo aktualna do 30. aprila 2024 in sicer v času povečanega turističnega obiska, v času počitnic in praznikov.

Vozni redi treh avtobusnih (shuttle) linij se nahaja tukaj.

Shuttle Bus zloženka.

28. junij 2023 – V poljskem Vroclavu je potekalo dvo-dnevno srečanje nosilcev programov, ki so podprti s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP in so namenjeni izobraževanju. Predstavniki z Hrvaške, Češke, Latvije, Portugalske, Slovaške, Slovenije in Romunije kot tudi predstavniki iz držav donatoric so razpravljali o vplivih in doseženih rezultatih vsakega programa.

Po predstavitvi izobraževalnega progama iz vsake države je potekala skupinska razprava o izvajanju programov v trenutnem finančnem obdobju. Dotaknili so se vprašanj o izzivih pri izvajanju, bodisi o vplivu dogajanja na globalni ravni ali na nacionalnem nivoju, kar vključuje politične, zakonodajne ali gospodarske izzive. Razpravljali so tudi o dosežkih in uspehih ter kako zagotoviti dolgoročen učinek programov.

V drugem delu so udeleženci razpravljali o uspehih in aktivnostih bilateralnega sodelovanja ter kako se pri izvajanju programov spopadajo z različnimi spremembami. Zadnji dan pa je bil namenjen temu kako dobro načrtovati izobraževalne programe.