»Vsi smo tu malo nori.«

10. oktober 2023 – V domišljijskem svetu Lewisa Carrolla je maček iz Cheshirea izjavil: “Vsi smo nori.” O tem priča slovenski Muzej norosti, ki izziva družbene norme in ponuja svež pogled na duševno zdravje.

Na slikovitem severovzhodnem robu Slovenije, blizu avstrijske meje, stoji srednjeveški grad Cmurek. Vendar to ni navaden grad. Je svetilnik sprememb, simbol napredka in dokaz moči skupnosti. Grad, ki je zdaj prerojen v Muzej norosti in podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, stoji kot prepoznavna institucija, ki poudarja slovensko pot in izzive na področju duševnega zdravja.

Podobno kot Alica lahko tudi obiskovalci slovenskega Muzeja norosti občutijo podobne občutke. V skladu s sloganom muzeja – “Vsi smo tu malo nori.«” – je to kraj, kjer se brišejo meje med resničnostjo in dojemanjem, kar je izziv za naše razumevanje duševnega zdravja.

Slika gradu in okolice z zraka
© Muzej norosti

V gradu Cmurek je bil med letoma 1949 in 2004 državni azil za duševno bolne, danes pa ima drugačen namen. Muzej norosti, ki ga vodijo navdušeni domačini in podpirajo strokovnjaki, si prizadeva izpodbijati družbeno dojemanje duševnih bolezni, odpravljati tabuje in spodbujati socialno vključenost. Ne gre le za ohranjanje zgodovinskega spomenika, temveč za njegovo oživitev z namenom in pomenom.

Miza v ambulanti na oknu rentgenske slike
© Muzej norosti

skupina ljudi v krogu sedi na grajskem dvorišču
© Muzej norosti

Od azila do ozaveščanja

Poslanstvo muzeja je jasno: zagotoviti celovito razumevanje pojma norosti, posodobljeno za današnji svet, brez tabujev in brez sence institucionalizacije. V sodelovanju z organizacijami v Sloveniji in na mednarodni ravni je muzej središče izobraževanja, kulturne dediščine in družbenega ozaveščanja.

Muzej, ki ga je ustanovila skupina strastnih posameznikov, se je iz praznega srednjeveškega gradu razvil v živahno središče dejavnosti in izobraževanja. Ekipa je sedem let delala prostovoljno, srce in dušo pa je vlagala v preoblikovanje prostora, vračanje življenja v spomenik in, kar je še pomembneje, sprožanje družbenih sprememb.

Gospod razlaga pred steno, kjer so nalepljene črno bele fotografije
© Muzej norosti, foto: Srečko Brumen

Vendar pot ni bila lahka. Kot se spominja eden od ustanoviteljev v videoposnetku na Facebooku: “Tu smo začeli delati leta 2013. To je bil prazen srednjeveški grad. Mladi so odhajali in ostali so le še starejši. Odločili smo se, da zgradimo Muzej norosti, povezan z nedavno zgodovino stavbe kot zavetišča.”

Muzej norosti, katerega poslanstvo je osvetliti duševno zdravje in odpraviti družbene tabuje, je prejel podporo Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund). V okviru pobude “Od institucij k ljudem” je Sklad za civilno družbo (Active Citizens Fund) muzeju pomagal razviti izobraževalna orodja, ki poudarjajo pomen 19. člena Konvencije ZN o pravicah invalidov. Ta člen poudarja pravico posameznikov do neodvisnega življenja v skupnosti. Na podlagi tega želi faza “Od institucij k ljudem 2” razširiti svoj vpliv in se osredotočiti na študente, pedagoge in strokovnjake. Glavni cilj je gojiti globlje razumevanje ustanov za dolgotrajno oskrbo in ozaveščati o pravicah posameznikov ter zagotoviti, da ne bodo zaprti za zidovi ustanov.

Splošni cilji Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund) so krepitev civilne družbe, spodbujanje aktivnega državljanstva in opolnomočenje ranljivih skupin. S podporo pobudam, kot je Muzej norosti, Sklad aktivnih državljanov poudarja pomen skupnih prizadevanj pri spodbujanju pomembnih sprememb v skupnostih po vsej Evropi. Več o Skladu za civilno družbo v Sloveniji si preberite tukaj.

Na steno naslonjena 3 vratna krila, kjer so nalepljene fotografije in razlaga, v kotu je star in umazan invalidski voziček
© Muzej norosti

Duševno zdravje v ospredju

Muzej ne izobražuje le o preteklosti, temveč opozarja tudi na sedanje izzive, s katerimi se soočajo posamezniki s posebnimi potrebami. Poudarja pomen vključevanja v skupnost, kjer so storitve prilagojene posameznikom in ne obratno.

Vizija muzeja je velika: postati celovito kulturno, strokovno, družbeno in turistično središče. Njegov cilj je pomladiti kulturno in naravno dediščino okolice gradu Cmurek, izkoristiti potencial lokalne skupnosti in svoja prizadevanja vključiti v širšo regijo ter preseči državne meje. Vse to ob podpori trajnostnega razvoja in skrbi za okolje.

Otroci sedijo na tleh in rišejo na velik list papirja
© Muzej norosti

Zgodovina gradu Cmurek sega v 12. stoletje. Bil je priča vladarjem, vojnam in spremembam. Vendar je bila njegova najpomembnejša preobrazba nedavna – iz ustanove za zapiranje v kraj razsvetljenja.

Vas je zgodba Muzeja norosti navdihnila? Želite izvedeti več o Finančnem mehanizmu EGP in Norveškem finančnem mehanizmu ali celo zaprositi za financiranje? Skupaj lahko preoblikujemo pripovedi in zgradimo bolj vključujočo prihodnost. Preberite #OurStories tukaj: https://eeagrants.org/ourstories

Avtor: Fredrik Mjell, Urad za finančne mehanizme

Jesenske priložnosti za izobraževanja v sklopu projektov podprtih s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP

6. oktober 2023 – Jesensko obdobje prinaša sveže priložnosti za učenje, razvoj kariere in inovacije v različnih sektorjih. V okviru projektov, podprtih s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, se pripravlja pester nabor brezplačnih izobraževanj in delavnic, ki bodo potekala v naslednjih mesecih. Te edinstvene priložnosti so namenjene različnim ciljnim skupinam in pokrivajo raznolike teme, kot so XR tehnologija, karierni razvoj, trajnostna mobilnost ter podpora zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, ki delajo z avtisti.

XR AKADEMIJA – Brezplačno izobraževanje s področja XR tehnologij

V okviru projekta Think XR vabijo na brezplačno usposabljanje s področja XR tehnologij. Cilj izobraževanja je izobraziti študente in zainteresirane posameznike, ki bodo usposobljeni za samostojno delo na področju razvoja projektov obogatene in navidezne resničnosti, 3D oblikovanja, video iger, oblikovanja digitalnih dvojčkov, Metaversa in uporabe XR tehnologij. Program bo obsegal sledeča učne sklope:

  • Predstavitev XR tehnologij
  • 3D modeliranje in 3D tisk
  • Unity razvoj projektov v obogateni resničnosti in navidezni resničnosti
  • Uporabniška izkušnja (UX) in design thinking

Udeleženci, ki bodo tečaj uspešno opravili, se bodo lahko vključili v mrežo XR skupnosti, ki bodo v sklopu projekta Think XR izvajali usposabljanje dijakov, študentov ter zainteresiranih posameznikov za pridobitev znanj iz navedenih področij. Izobraževanje je za udeleženke in udeležence brezplačno, saj je financirano iz projekta Think XR.  Izobraževanje v predvidenem obsegu 40 ur, bo potekalo v strnjeni obliki predvidoma več zaporednih koncev tedna, s pričetkom 12. oktobra 2023. Prijave se zbirajo do 10. oktobra 2023.

Več informacij o XR Akademiji je na voljo tukaj.

Futuristična slika fanta in dekleta v mestu prihodnosti

XR Akademija. © Projekt Think XRProjekt Think XR je usmerjen v vzpostavitev kurikuluma in novih modulov poučevanja na področju obogatene in navidezne resničnosti. V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodelujejo Šolski center Slovenske Konjice – Zreče kot nosilec projekta in projektni partnerji Tehnološki park Ljubljana; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko; Univerza na Primorskem, HASHNET; Unior Kovaška industrija in Norveška univerza za znanost in tehnologijo.

Tabor KARIERNI KOMPAS

V regiji Posavje se obeta izjemna priložnost za mlade, ki si želijo raziskati svoje poklicne potenciale in se pripraviti na uspešen vstop v svet dela in izobraževanja. Tabor Karierni kompas, organiziran v okviru projekta Karierni center Posavje, med 2. in 5. novembrom, ki predstavlja priložnost za mlade, v starosti od 16 do 29 let, ki si želijo raziskati svoje poklicne potenciale in razvijati ključne veščine za uspešno prihodnost. Skozi različne delavnice, predavanja in obiske različnih podjetij, mladi dobijo vpogled v različne poklicne možnosti, razvijali bodo komunikacijskih spretnosti ter gradili  samozavesti in samostojnosti.

Tabor bo potekal od 2. do 5. novembra v ZMŠ Krško Youth Hostlu. Za udeležbo na taboru izpolnite prijavnico.

Več informacij je na voljo tukaj.

Partnerji projekt Karierni center Posavje si prizadevajo za izboljšanje dostopa do izobraževanja, mentorstva in kariernega svetovanja. V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodelujejo Regionalna razvojna agencija Posavje kot nosilec projekta in projektni partnerji Zavod za mladino in šport Krško, Ljudska univerza Krško, Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško, Mestna občina Krško in Collective Innovation AS z Norveške.

SmartMOVE: Brezplačna izobraževanja na temo trajnostne mobilnosti za podjetja

Jeseni se v sklopu projekta SmartMOVE pričenja cikel brezplačnih izobraževanj, na katerih bodo strokovnjaki z različnih področij na zanimiv in dinamičen način predstavili ključne teme in možnosti, ki jih imajo delodajalci in zaposleni, da pripomorejo k bolj trajnostni mobilnosti z izjemno ugodnimi učinki tako za vse, tudi za skupnost in okolje. Organizirana bodo sledeča izobraževanja:

  • 11. 10. 2023 – Uvajanje in upravljanje trajnostne mobilnosti v podjetjih  (webinar)
  • 25. 10. 2023 – Upravljanje parkiranja in optimizirana raba avtomobila  (webinar)
  • 08. 11. 2023 – Upravljanje mobilnosti podjetij: koristi za zaposlene, okolje in poslovanje (webinar)
  • 22. 11. 2023 – Zdravstveni vidiki mobilnosti zaposlenih (webinar)
  • 18. 01. 2024 – Dobre prakse in izkušnje upravljanja trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah (v živo)

Ob spremljanju vsaj treh izobraževanj prejmete tudi potrdilo o udeležbi. Na izobraževanja po vašem izboru se lahko prijavite tukaj.

Za več informacij obiščite www.smart-move.si ali www.zds.si.

Vabilo na cikel brezplačnih izobraževanj za podjetja o trajnostni mobilnosti

Predavateljica stoji pred ekranom, na katerem so grafi, v predavalnici za mizami sedijo slušatelji, pred seboj imajo prenosnike
SmartMOVE: Brezplačna izobraževanja na temo trajnostne mobilnosti za podjetja. © Adobe Stock

Projekt SmartMOVE naslavlja izziv trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa, v tem primeru Ljubljansko urbano regijo (LUR) z glavnim mestom Ljubljano, ki je najpomembnejši cilj dnevnih migracijskih tokov v Sloveniji. V projektu, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, sodelujejo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije kot nosilec projekta in projektni partnerji Institut Jožef Stefan, Inštitut za politike prostora, Ljubljanski urbanistični zavod, Združenje delodajalcev Slovenije, GoOpti, Center energetsko učinkovitih rešitev in norveški Raziskovalni inštitut Nordland.

VIS A VIS: Model podpore zaposlenim v vzgoji in izobraževanju

V sklopu projekta VIS A VIS  so pripravili model, v katerem razvijajo nove prakse poučevanja in učenja za delo in življenje oseb z avtizmom, z izmenjavo dobrih praks slovenskih projektnih partnerjev v sodelovanju z norveškim partnerjem. Z modelom podpore vsem deležnikom, odločevalcem nudijo model za implementacijo te podpore v vsakodnevno prakso. Izobraževanja so namenjena ravnateljem, zaposlenim v predšolski vzgoji, osnovnošolskem izobraževanju, glasbenem izobraževanju, srednješolskem izobraževanju in dijaških domovih, višješolskem strokovnem ter visokošolskem izobraževanju.

Na različna izobraževanja se lahko prijavite tukaj.

Več informacij je na voljo tukaj.

Skica rokovanja
VIS A VIS: Model podpore zaposlenim v vzgoji in izobraževanju.

Projekt VIS A VIS stremi k izboljšanju pogojev za učenje in zaposljivost oseb z avtizmom na vseh ravneh izobraževanja in zaposlovanja. V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodelujejo Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenij kot nosilec projekta in projektni partnerji Šentprima – zavod za rehabilitacijo in izobraževanje, Alma Mater Europaea – Evropski center, Osnovna šola Kozara Nova Gorica, MIK Celje in jæran-Granum’s Top Competence Service.

Šola prenove za nove generacije: Delavnica za več vključevanja kulturne dediščine v poučevanje osnovnošolskih predmetov

V sklopu projekta Šola prenove za nove generacije bo v sredo 25. 10. 2023 v učnem laboratoriju v Škofji Loki, bo potekala druga delavnica za vključevanje kulturne dediščine v osnovnošolski pouk na katero so vabljeni ravnatelji, učitelji in svetovalni delavci osnovnih šol.

Namen delavnice je predstavitev veščine prenove, strokovna znanja, obrtne poklice in ročne spretnosti kot pomembne kompetence za delo, ki prinašajo zaposlitvene priložnosti v 21. stoletju, ter predstavitev osnutka novih učnih priprav in novih pristopov za več vključevanja kulturne dediščine v redni učni proces v osnovni šoli.

Več informacij je na voljo tukaj.

Program delavnice.

Učenci sedijo v učilnici na tleh okoli učnega materiala, učiteljica sedi na stoli in razlaga. Eden izmed učencev ima na glavi aparature za nevreotestiranje.
© Šola prenove za nove generacije

V okviru projekta Šola prenove za nove generacije razvijajo ter v šolskem okolju preverjajo nove prakse poučevanja različnih predmetov v osnovi šoli skozi primere kulturne dediščine in uporabe veščin prenove. V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodeluje Združenje zgodovinskih mest Slovenije kot nosilec projekta in projektni partnerji Univerza na Primorskem, Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka,  MAGMA Geopark AS (NOR) in Šolski center Škofja Loka.

Nacionalno XR in Web4.0 partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc

2. oktober 2023 – V sklopu projekta Think XR so v torek, 26. septembra, v Centru Noordung v Vitanju, organizirali dogodek na katerem so vzpostavili nacionalno XR in Web4.0 partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc. Ob tej priložnosti se je v Centru Noordung prvič predstavil 3D avatar Hermana Potočnika Noordunga, podprt z umetno inteligenco, ki je zbrane tudi nagovoril, moderiral del dogodka in ob zaključku tudi odgovarjal na vprašanja udeležencev dogodka. Ob tej priložnosti se je tudi zahvalil Luki Slapniku in Žigi Gobcu – mladima strokovnjakoma za umetno inteligenco iz Slovenskih Konjic, ki sta ga razvila pod mentorstvom Aleša Pevca iz Tehnološkega parka Ljubljana.

Direktorica Centra Noordung Neža Pavlič Brečko, je pozdravila udeležence in napovedala, da bo digitalni avatar Hermana Potočnika Noordunga odslej gostoval v centru in odgovarjal na vprašanja obiskovalcev iz področja razvoja vesoljskih tehnologij. V uvodnem delu so direktorica Šolskega centra Slovenske Konjice Zreče, Jasmina Mihelak Zupančič, dr. Jože Guna iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Aleš Pevc iz Tehnološkega parka Ljubljana osvetlili aktivnosti projekta Think XR in predstavili najnovejše trende uporabe XR tehnologij v izobraževanju in gospodarstvu.

Udeleženci dogodka sedijo na stolih in gledajo ter poslušajo predstavitev
Vzpostavitev nacionalno XR in Web4.0 partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc. © Partnerji projekta Think XR

Strategijo Evropske komisije na področju Web4.0 in digitalnih svetov je predstavila Anja Blaj, predsednica Blockchain Think Thanka Slovenije in politična svetovalka Crypto Initiative Europe.V nadaljevanju je Tadej Slapnik iz podjetja Hashnet predstavil glavne motive za vzpostavitev nacionalnega partnerstva in vsebino memoranduma, ki utemeljuje razloge za njegovo vzpostavitev.  Poudaril je, da je glavni cilj partnerstva skupno oblikovanje nacionalne XR strategije, s katero bodo člani partnerstva združili moči na področju razvoja digitalnih kompetenc v Sloveniji. V razpravi, ki je sledila, so številni sodelujoči izrazili podporo ustanovitvi partnerstva in delili svoje poglede ter ideje za nadaljnje delovanje.

Oder s platnom na katerem se projecira predstavitve ženske, na odru so mikrofoni, zadaj reklamni panoji
Vzpostavitev nacionalno XR in Web4.0 partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc. © Partnerji projekta Think XR

Projekt Think XR, ki je finančno podprt v okviru Norveškega finančnega mehanizma (Program Izobraževanje – krepitev človeških virov) od 1. 7. 2022, predstavlja izjemno priložnost za nadgradnjo digitalnih kompetenc in izobraževanje na področju tehnologij navidezne in razširjene resničnosti (XR). Nosilec projekta je Šolski center Slovenske Konjice-Zreče. V sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana, Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za elektrotehniko, Univerzo na Primorskem, Fakulteto za management, podjetjem Hashnet d.o.o., Unior Kovaško industrijo d.d. ter norveškim partnerjem Norwegian University of Science and Technology (NTNU), so združili svoje moči in znanje za ustvarjanje prihodnosti, ki temelji na XR tehnologijah.

V okviru projekta Think XR so projektni partnerji vzpostavili multidisciplinarno skupino strokovnjakov, ki sodeluje pri usmerjanju projektnih aktivnosti. Izvedli so analizo stanja, potreb in trendov v izobraževanju ter gospodarstvu. Ta analiza služi kot podlaga za razvoj novih procesov in programskih modulov za izobraževanje, ki bodo vključevali XR tehnologije. V sklopu projekta Think XR so vzpostavili demonstracijski center XR tehnologij tako v Slovenskih Konjicah kot tudi v Ljubljani, opremljena s sodobno XR tehnologijo. Poleg tega so oblikovali program XR akademije v obsegu 100 ur, ki omogoča učiteljem in mentorjem pridobivanje potrebnih znanj za poučevanje XR tehnologij. V naslednjih mesecih pripravljajo izvedbo prvih pilotnih izvedb XR vsebin za dijake in študente, ki bodo tako pridobivali nova znanja ob sodobnih XR tehnologijah.

Moški z očali za virtualni resničnost, v rokah drži pripomočke za očala
Vzpostavitev nacionalno XR in Web4.0 partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc. © Partnerji projekta Think XR

S projektom Think XR povezujejo strokovnjake, izobraževalne ustanove, mentorje, podjetja, organizacije in vodilne strokovnjake na področju tehnologij navidezne in razširjene resničnosti (XR tehnologij) v XR partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc. Projekt Think XR je korak naprej k digitalni prihodnosti, ki bo obogatila našo družbo in gospodarstvo. Projektni parterji se zahvaljujejo vsem partnerjem in zainteresiranim, ki omogočajo uresničitev tega, s podpisom memoranduma in pristopom k XR partnerstvu.

Vir: TP LJ

SmartMOVE: Brezplačna izobraževanja na temo trajnostne mobilnosti za podjetja

29. september 2023 – Jeseni se v sklopu projekta SmartMOVE pričenja cikel brezplačnih izobraževanj, na katerih bodo strokovnjaki z različnih področij na zanimiv in dinamičen način predstavili ključne teme in možnosti, ki jih imajo delodajalci in zaposleni, da pripomorejo k bolj trajnostni mobilnosti z izjemno ugodnimi učinki tako za vse, tudi za skupnost in okolje.

Projekt SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost naslavlja izziv trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa, v tem primeru Ljubljansko urbano regijo (LUR) z glavnim mestom Ljubljano, ki je najpomembnejši cilj dnevnih migracijskih tokov v Sloveniji. Jeseni se začne brezplačni izobraževalni cikel, na katerem bodo strokovnjaki iz različnih področij predstavili ključne teme in možnosti za delodajalce ter zaposlene, ki lahko prispevajo k trajnostni mobilnosti s pozitivnimi učinki za vse, vključno s skupnostjo in okoljem. Izobraževanja bodo podprta tudi z video ponazoritvami vsebin in primerov, izdelanih posebej za ta namen.

  • 11. 10. 2023 – Uvajanje in upravljanje trajnostne mobilnosti v podjetjih  (webinar)
  • 25. 10. 2023 – Upravljanje parkiranja in optimizirana raba avtomobila  (webinar)
  • 08. 11. 2023 – Upravljanje mobilnosti podjetij: koristi za zaposlene, okolje in poslovanje (webinar)
  • 22. 11. 2023 – Zdravstveni vidiki mobilnosti zaposlenih (webinar)
  • 18. 01. 2024 – Dobre prakse in izkušnje upravljanja trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah (v živo)

Vsi webinarji potekajo od 9.00 do 10.15, izobraževanje v živo pa med 10. in 12. uro. Ob spremljanju vsaj treh izobraževanj prejmete tudi potrdilo o udeležbi. Na izobraževanja po vašem izboru se lahko prijavite tukaj. Za več informacij obiščite www.smart-move.si ali www.zds.si.

Vabilo na cikel brezplačnih izobraževanj za podjetja o trajnostni mobilnosti

Opisi izobraževanj

Webinar: Uvajanje in upravljanje trajnostne mobilnosti v podjetjih 
Datum: 11. 10. 2023 ob 9.00
Trajanje: 9.00–10.00

Kratek opis: Podjetja in druge ustanove so pomemben deležnik pri načrtovanju in upravljanju učinkovitega mestnega prometa, kakor tudi pri spodbujanju trajnostne mobilnosti. Uvodno predavanje obravnava orodja, ki učinkovito in uspešno naslavljajo mobilnost v podjetjih in ustanovah, hkrati pa spodbujajo kolesarjenje, uporabo javnega prevoza ter racionalnejšo rabo avtomobila, kar prinaša tudi precejšnje prihranke. V sklopu predavanja bo podrobno predstavljen mobilnostni načrt za ustanove kot strateški dokument za obravnavo stanja, vzpostavitev vizije in nabor ukrepov trajnostne mobilnosti z namenom spreminjanja potovalnih navad zaposlenih.

Webinar: Upravljanje parkiranja in optimizirana raba avtomobila 
Datum: 25. 10. 2023 ob 9.00
Trajanje: 9.00–10.15

Zaradi pogostega primanjkljaja parkirnih mest v primerjavi s številom avtomobilov predstavlja upravljanje parkiranja oziroma parkirišč enega izmed ključnih ukrepov za spreminjanje potovalnih navad zaposlenih. Poleg spodbujanja trajnostne rabe osebnega avtomobila, lahko podjetja z ukrepi na področju upravljanja parkiranja naslavljajo zmanjšanje stroškov vzdrževanja parkirišč, objekta in okolice. Na predavanju bodo predstavljeni raznoliki ukrepi vezani na upravljanje parkiranja oziroma parkirišč, celovito naslavljanje optimizirane rabe avtomobila ter inovativne rešitve na področju trajnostne mobilnosti zaposlenih.

Webinar: Upravljanje mobilnosti podjetij: koristi za zaposlene, okolje in poslovanje
Datum: 8. 11. 2023 ob 9.00
Trajanje: 9.00–10.15

Trajnostna mobilnost podjetjem in zaposlenim omogoča bolj učinkovito izkoriščanje delovnega časa, zmanjševanje stroškov in obremenitve okolja. Podjetja lahko s sprejetjem politik trajnostne mobilnosti bistveno zmanjšajo emisije, optimizirajo prometne tokove ter izboljšajo življenje zaposlenih in prebivalcev mest. Na predavanju bodo predstavljeni različni načini in izzivi upravljanja mobilnosti podjetij, ki naslavljajo spodbujanje sprememb v kulturi podjetij ter koristih za zaposlene, okolje, poslovanje podjetij ter prehoda vsakega podjetja na ogljično nevtralnost.

Webinar: Zdravstveni vidiki mobilnosti zaposlenih
Datum: 22. 11. 2023 ob 9.00
Trajanje: 9.00–10.15

S spodbujanjem aktivnega prihoda na delo in ozaveščanjem o škodljivosti sedečega življenjskega sloga lahko občutno pripomoremo k splošnemu zdravju zaposlenih. Aktivni prihodi na delo (hoja, kolesarjenje) manjšajo povprečno letno bolniško odsotnost in večajo splošno zadovoljstvo zaposlenih. Na predavanju bodo predstavljena trenutna spoznanja vpliva trajnostne mobilnosti na zdravje zaposlenih ter učinkoviti pristopi za spodbujanje zdravja v podjetjih in ustanovah.

V živo: Dobre prakse in izkušnje upravljanja trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah
Datum: 18. 1. 2024 ob 10.00
Trajanje: 10.00–12.00

Na izobraževanju bodo s strani podjetij in ustanov predstavljene številne dobre prakse, rešitve in izkušnje naslavljanja trajnostne mobilnosti v podjetjih. Izobraževanje bo potekalo v živo, več podrobnosti pa bomo objavili v drugi polovici oktobra.

V projektu SmartMOVE, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, sodelujejo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije kot nosilec projekta in projektni partnerji Institut Jožef Stefan, Inštitut za politike prostora, Ljubljanski urbanistični zavod, Združenje delodajalcev Slovenije, GoOpti, Center energetsko učinkovitih rešitev in norveški Raziskovalni inštitut Nordland.

StudioKroG – Prvi demonstracijski center krožnega gospodarstva v Sloveniji na primeru rabljenih ladijskih kontejnerjev

28. september 2023 – Projekt »Studio krožnega gospodarstva« – studioKroG prezentira koncept norveškega pristopa, ki temelji na minimalističen videzu in pristopu brez uporabe deviških materialov. Na novinarski konferenci, ki je potekala 26. septembra 2023 v Rogaški Slatini, so predstavili projekt StudioKroG in njegove inovativne rešitve, ki se osredotočajo na uporabo ladijskih kontejnerjev v arhitekturi in gradbeništvu v kontekstu krožnega gospodarstva. Za boljše razumevanje nadgradnje krožnega gospodarstva so prikazali posamezne prostore, ki so v funkciji prikaza možnih oblik uporabe odpadkov kot virov.

Projekt StudioKroG, ki ga podpira Norveški finančni mehanizem, postavlja nove standarde trajnosti in ponovne uporabe v teh ključnih sektorjih. Na novinarski konferenci so sodelovali govorci, ki so poudarili pomen krožno-gospodarskih pristopov v arhitekturi, gradbeništvu ter v razvoju naše prihodnosti. Predstavili so svoje poglede in prispevke k razvoju krožnega gospodarstva v Sloveniji.

Mag. Bojan Pirš, direktor OKP Rogaška Slatina, ki je partner v projektu, je v uvodnem pozdravu predstavil namen in pomen projekta StudioKroG. Izpostavil je pomembno vlogo lokalnih skupnosti pri oblikovanju prihodnosti, ki se kaže tudi na primeru investicije, ki pomembno prispeva k širšemu razumevanju in usposobljenosti na področju krožne rabe virov. Spomnil je, da je prvi center ponovne uporabe v Sloveniji začel obratovati pred 13 leti prav tukaj v Rogaški Slatini. »Krožno gospodarstvo in ponovna uporaba sta oba ključna koncepta, ki se osredotočata na trajnostno ravnanje z viri in zmanjšanje okoljskega vpliva« je izpostavil direktor OKP, mag. Pirš. Medtem je izpostavil, da se koncept ponovne uporabe, ki se izvaja kot prednostna usmeritev za minimizacijo odpadkov, s krožno-gospodarskim konceptom dopolnjuje s celovitim pristopom, večjo ekonomsko vrednostjo izdelkov, trajnostno in dolgoročno rešitvijo naraščanja količin odpadkov, kar prispeva k reševanju globalnih izzivov s podnebnimi spremembami in izčrpavanjem naravnih virov.

Na novinarski konferenci je mag. Marko Koprivc, državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj poudaril ključno vlogo ministrstva pri uveljavljanju trajnostnih pristopov in pomembnost krožnega gospodarstva. Izpostavil je ključno točke, kot so podpora trajnostnemu razvoju, saj je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ključni akter pri oblikovanju politik, ki spodbujajo trajnostni razvoj Slovenije. To vključuje spodbujanje praks, ki zmanjšujejo obremenitev okolja in povečujejo uporabo obnovljivih virov, med drugim tudi skozi financirane projekte Norveškega finančnega mehanizma. Izpostavil je, da krožno gospodarstvo lahko prispeva k lokalnemu razvoju, zmanjšanju regionalnih neenakosti in ustvarjanju delovnih mest.

Dr. Jure Kotnik, svetovno priznan arhitekt kontejnerske gradnje, je predstavil inovativnost ladijskih kontejnerjev v arhitekturi in njihovo ključno vlogo pri krožnih konceptih. Izpostavil je, da ladijski kontejnerji predstavljajo inovativno priložnost za gradnjo, ki ne le reciklira obstoječe materiale, temveč tudi omogoča preoblikovanje teh industrijskih komponent v estetsko privlačne in funkcionalne arhitekturne objekte. Poudaril je njihovo prilagodljivost in možnosti za kreativno oblikovanje. Poudaril je univerzalnost modularnega pristopa k arhitekturi in njegov potencial za reševanje različnih izzivov, s katerimi se soočajo različne družbe. Dr. Kotnik je končal s poudarkom na navdihujočih vidikih kontejnerske gradnje in njenem potencialu za oblikovanje trajnostne in estetsko privlačne prihodnosti v arhitekturi po principu krožnega gospodarstva. Spodbudil je k razmišljanju o tem, kako lahko ta pristop prispeva k reševanju globalnih izzivov kot so podnebne spremembe in pritiski na naravne vire.

Dr. Klavdija Rižnar, vodja projekta, ZRS Bistra Ptuj je predstavila razvoj in implementacijo trajnostnih rešitev na primeru projekta StudioKroG. Izpostavila je glavne cilje projekta, vključno z njegovim prispevkom k trajnostni gradnji, spodbujanju krožnega gospodarstva in izboljšanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih. Poudarila je, kako projekt usmerja svoje prizadevanje v uresničevanje teh ciljev. Spregovorila je tudi o tem, kako projekt StudioKroG predstavlja prvi demonstracijski center krožnega gospodarstva na primeru ponovne uporabe rabljenih ladijskih kontejnerjev kot gradbenih elementov in konkretizirane ponovne uporabe in re-dizajna odpadkov na ravni opremljanja tako interierja kot eksterierja mobilnega objekta studioKroG. Izpostavila je, da se trajnostne rešitve prilagajajo specifičnim potrebam in okoljskim izzivom lokalnih okolij, kar je dodana vrednost projekta StudioKroG.

Dr. Marinka Vovk, vodja Investicije StudioKrog, Center ponovne uporabe je udeležence popeljala skozi praktično izvedbo krožnih konceptov, pri čemer je izpostavila krožne pristope. Govorila je o novih trendih in pristopih, ki jih uporablja projekt StudioKroG, kot so energetska učinkovitost, uporaba obnovljivih virov energije, »waste design«, industrijska simbioza, minimizacija odpadkov ter spodbujanje motivacije za povečano razumevanje krožnega gospodarstva s praktičnimi prikazi. Da je StudioKrog največja priložnost za izboljšano razumevanje krožnega gospodarstva je podkrepila s prikazom od nabave odvečnih ladijskih kontejnerjev, ki se zaradi globalizacije kopičijo po pristaniščih in skladiščih, do globalnega problema odpadnega tekstila, ki ima tehnološko rešitev tekstilni izolaciji, kakor tudi rabljeno in odvečno stavbno pohištvo in oprema, ki s transformacijo preide v uporabne izdelke. Povedala, da sta obe lokaciji investicije novi demonstracijski centri z »nič novega«, imata zeleno streho, solarne panele, tekstilno izolacijo in predstavljata konkretizacijo krožne rabe virov.

Polona Kukovec Lakota iz RRC Ormož je povzela ključne ugotovitve ozaveščanja o krožnem gospodarstvu in zmanjševanju ogljičnega odtisa. »Okoljsko obveščanje lahko poveča ozaveščenost ljudi o okoljskih vprašanjih, kar vodi k bolj trajnostnim odločitvam« je poudarila pomen izvajanja ozaveščanja različnih ciljih skupin, kjer je bilo vključenih več kot 800 udeležencev  že v prvem letu.

Da projekt StudioKroG ni le teorija, temveč učinkovita praksa, so se udeleženci novinarske konference tudi prepričali, ko so vstopili v embalažo, ki jo kontejnerji opravljajo in si ogledali tri 12m in enega 6 m ladijske kontejnerje v vertikalni in horizontalni postavitvi (100 m2). V praksi so se prepričali, da uporaba arhitekture ladijskih zabojnikov omogoča učinkovito izkoriščanje obstoječih virov, spodbuja trajnostno gradnjo ter prispeva k zmanjševanju odpadkov in okoljske obremenitve, kar je ključnega pomena za krožno gospodarstvo.

V projektu sodelujejo Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj kot nosilec projekta in projektni partnerji Center ponovne uporabe, OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, azvojno raziskovalni center Ormož in  Fonix AS z Norveške.

Vir: ZRS Bistra Ptuj

#OurStories v središču pozornosti v Evropskem parlamentu

28. september 2023 – Ta teden je v Evropskem parlamentu na ogled razstava Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, ki v ospredje postavlja izbrane projekte. Skupen cilj vsem pa je bolj zelena, demokratična in vključujoča Evropa.

Razstava Naše zgodbe (“Our Stories”)

Razstava Naše zgodbe Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, ki predstavljata prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k družbenemu in gospodarskemu razvoju Evrope, je med 26. in 29. septembrom 2023 na ogled v Evropskem parlamentu. Na fotografski razstavi so predstavljeni izbrani projekti in rezultati trenutnega obdobja financiranja, gosti pa jo poslanka Evropskega parlamenta Christel Schaldemose v sodelovanju s predstavništvom Norveške pri Evropski uniji.

“Ponosni smo na mehanizma. Morda se zdita skromna, vendar sta pomembna. Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP dopolnjujeta EU sredstva in prinašata dobe rezultate v državah upravičenkah. Mehanizma financirata več kot 6000 projektov. Zahvaljujoč tem projektom se izmenjuje znanje in izkušnje, krepijo se institucionalne zmogljivosti, zmanjšujejo se emisije toplogrednih plinov, varuje se naše okolje in krepi dvostransko sodelovanje,” pravi Anders Eide, imenovani veleposlanik Norveške pri EU.

Gospodsi ogleduje fotografsko razstavo
Razstava #OurStories v Evropskem parlamentu. © Urad za finančne mehanizme

Sodelujemo skupaj

Razstava Naše zgodbe Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prikazuje vpliv več kot 6600 projektov, ki se izvajajo v partnerstvu med ljudmi, podjetji in javnimi institucijami v državah donatoricah in državah upravičenkah. Projekti, ki so razstavljeni v Evropskem parlamentu, prispevajo tudi h krepitvi dvostranskih odnosov po vsej Evropi. Več o partnerstvih si lahko preberete tukaj.

Tri države donatorice, Islandija, Lihtenštajn in Norveška, so v sedanjem obdobju financiranja skupaj namenile 2,8 milijarde EUR.

Ragna Fidjestøl, izvršna direktorica Urada za finančni mehanizem, sekretariata za Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP, je jasna, zakaj je razstava #OurStories pomembna:

»Razstava je predstavitev navdihujočih zgodb, ki se skrivajo za projekti, financiranimi iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Obiskovalci lahko pričakujejo, da bodo videli dejanske primere, kako so ti projekti spremenili razmere v državah upravičenkah, izboljšali življenja, zaščitili okolje in okrepili vezi med našimi državami. To je dokaz učinka naših skupnih prizadevanj in moči sodelovanja za boljšo Evropo.«

Napis EEA Norway Grants pred stavbo Evropskega parlamenta
Razstava #OurStories v Evropskem parlamentu. © Urad za finančne mehanizme

Solidarnost z Ukrajino

Ena od zgodb, ki jih izpostavlja razstava, je zgodba Svitlane Zaluznha in projekta TULA. Ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je bila mati treh otrok z družino prisiljena zapustiti svojo domovino in se preseliti v Litvo. Svitlana je hitro zaznala potrebo po integraciji ljudi, ki jih je razselila vojna, in se vključila v projekt Tula.

Namen projekta TULA, ki ga podpirata Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP, je pomagati Ukrajincem, razseljenim zaradi vojne v Litvi, pri zdravljenju, spravi in vključevanju v novo okolje. Cilj je okrepiti ljudi in obnoviti družine, ki jih je razbila vojna, ter jih psihično pripraviti na vrnitev v Ukrajino, ko se vojna konča. “Zgodba našega partnerstva je zgodba o zaupanju, odzivnosti in odločnosti. Spomladi leta 2022 sta nam in našim idejam zaupala Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem. Zahvaljujoč nepovratnim sredstvom in nedavnemu krogu povračil z veseljem nadaljujemo svoje delo – in zavezani smo, da bomo z enako strastjo in ustvarjalnostjo ohranili zagon,” pojasnjuje Svitlana.

Skupina treh ljudi se pogovarja v krogu pred fotografsko razstavo
Svitlana Zaluznha iz projekta TULA, Ragna Fidjestøl, izvršna direktorica Urada za finančni mehanizem, in Anders Eide, imenovani veleposlanik Norveške pri EU. © Urad za finančne mehanizme

Zgodbe, ki so pomembne

Razstava označuje tudi začetek kampanje #OurStories, ki pripoveduje zgodbe o programih in projektih, ki jih podpirata Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP. Projekti prikazujejo cilj nepovratnih sredstev in njihov vpliv na terenu – pomagajo pri ustvarjanju bolj zelene, demokratične in vključujoče Evrope.

Več informacij o projektih najdete tukaj, o programih Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma pa tukaj.

Vir: Urad za finančne mehanizme

Nepričakovan dosežek projekta PreseNEETi se

22. september 2023 – Norveška delegacija je v sklopu projekta PreseNEETi se med 12. in 14. septembrom 2023 obiskala Celje, Ljubljano in Maribor, kjer je spoznavala dobre prakse dela z mladimi, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju, in populacijo NEET (mladi do 29 let, ki se ne izobražujejo, so nezaposleni in se ne usposabljajo).

Lanskoletni študijski obisk Norveške v okviru projekta PreseNEETi se, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je nepričakovano prinesel prve konkretne rezultate na področju krepitve bilateralnega sodelovanja med državama, ki jih v sami prijavi niti niso predvidevali. Ljudska univerza Celje je namreč gostila norveško delegacijo iz organizacije Od žrtve do bojevnika, katero so slovenski partnerji spoznali na študijskem obisku Norveške, Norvežani pa so obisk na lastno pobudo zdaj vrnili.

skupina ljudi sedi v učilnici v U obliki in posluša predavanje
Obisk norveške delegacije v Sloveniji © Ljudska univerza Celje

Osmim predstavnikom omenjene organizacije in lokalne oblasti občine Hå iz bližine mesta Stavanger so v treh dneh organizirali predstavitve organizacij in inštitutov, ki se ukvarjajo z mladimi, starimi do 29 let. Gostje so najprej pridobili vpogled v delo Ljudske univerze Celje, vključno s projektom PreseNEETi se, ter v druge programe za delo z mladimi. Prav tako so se srečali z mladimi in njihovimi mentorji v programu PUM-O+, obiskali Inštitut Vir, NIJZ pa jih je navdušil s programom To sem jaz.

V Ljubljani so člani norveške delegacije spoznali delovanje Slovenske filantropije in pomen vključevanja v prostovoljstvo. Obiskali so tudi Skupnostni center Borc, ki deluje pod okriljem javnega zavoda Mladi zmaji. Zadnji dan so v Vetrinjskem dvoru v Mariboru s Katarino Babič in Katjo Sreš namenili spoznavanju socialnega podjetništva. Potekala je tudi delavnica za obdelavo vtisov in razmišljanje o samem obisku, ki jo je preko platforme Zoom vodil norveški partner v projektu, Veiledernettverket NOSCO, in na kateri so gostje poudarili, da je organizirani program presegel njihova visoka pričakovanja. Dan so zaključili s prijetnim druženjem in razpravo o naslednjih korakih sodelovanja.

Skupina ljudi sedi v krogu in se pogovarja.
Obisk norveške delegacije v Sloveniji © Ljudska univerza Celje

Izmenjava izkušenj med Norveško in Slovenijo je pokazala, da se obe državi soočata z enakimi izzivi pri delu z mladimi, ki imajo težave v duševnem zdravju. Veseli dejstvo, da se obe državi osredotočata na opolnomočenje mladih in krepitev njihove identitete, namesto na zgolj diagnosticiranje. V obeh državah ima velik pomen tudi delo z družinskim okoljem mladega človeka.

Partnerji projekta PreseNEETI se so v preteklih dneh dokazali, da se lahko tudi Norvežani od njih veliko naučijo. Norveška delegacija se je vrnila domov z obilico novih idej in željo po nadaljnjem sodelovanju na področju dela z mladimi, ki se spopadajo z duševnimi težavami in katerim ustaljeni sistem ni pisan na kožo. Prav tako se slovenski partnerji v projektu PreseNEETi se, Ljudska univerza Celje, Univerza v Mariboru, Zavod RS za zaposlovanje in Mladinski svet Slovenije, veselijo nadaljnjega sodelovanja in delovanja na tem pomembnem področju.

Avtor: Ljudska univerza Celje, nosilec projekta PreseNEETi se

Skupina ljudi v predelanem avtobus
Obisk norveške delegacije v Sloveniji © Ljudska univerza Celje

Predjama: Skok za 12 odstotnih točk v uporabi trajnostne mobilnosti

21. september 2023 – V okviru projekta Predjama Sustainable, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, so preverjali uspešnost izvedenih ukrepov mobilnostnega načrta. Rezultati ponovitvenega monitoringa so pokazali povečanje uporabe trajnostnih oblik mobilnost na območju turistične destinacije Predjama.

Skupni cilj partnerjev projekta Predjama Sustainable, Občine Postojna, Postojnske jame d.d., IPOP in Občine Strand iz Norveške, je vzpostaviti rešitve za velike prometne obremenitve zaradi obiskovalcev vasi Predjama in ob tem povečati uporabo trajnostnih oblik mobilnosti za 5 odstotnih točk. Po enoletnem ponovitvenem monitoringu prometnih in turističnih tokov na turistični destinaciji Predjama, je rezultat potrdil uspešnost izvedenih ukrepov mobilnostnega načrta. Uporaba trajnostnih oblik mobilnosti se je namreč povečala za kar 12 odstotnih točk in presegla želeni cilj.

Kako je potekala ponovitev monitoringa dnevnega obiska Predjame?

V raziskavi o turističnem obisku v Predjami so uporabili enako metodo kot lansko leto. Zabeležili so prihode in odhode vozil ter obiskovalcev iz Predjame v enem dnevu, nato pa te podatke primerjali z lanskimi. Štetje je potekalo sončnega 8. avgusta 2023, ki je bil izbran zaradi primerljivih vremenskih pogojev s prejšnjim letom. Kljub visoki sezoni v avgustu je bila ta izbira namenjena običajnemu dnevu, ne pa vrhuncu turistične sezone, saj se je ugotovilo, da oblačno in deževno vreme privablja več obiskovalcev.

Štetje je potekalo od 8. do 20. ure na zgornjem parkirišču v Predjami in ob cerkvi Žalostne Matere božje. Vozila so bila fizično zabeležena v predhodno pripravljene tabele, kjer so bili vneseni časi prihoda in odhoda, tip vozila ter število oseb v vozilu. Registrska številka je služila kot identifikator vozila, ki so bila razdeljena na različne kategorije, vključno z osebnimi avtomobili, kombiniranimi vozili, avtodomi, motorji, avtobusi, kolesi, ter tudi pešci, pri čemer je bilo težko ločiti pešce, ki so prišli iz parkirišča do gradu, od tistih, ki so hodili vse do Predjamskega gradu. Štetje je izvajalo šest lokalnih dijakov in študentov v dveh izmenah. Rezultati te študije so pomembni za razumevanje obiska turistov v Predjami in spremljanje sprememb v obisku skozi čas.

Katere spremembe so bile vzpostavljene v enoletnem obdobju?

V letošnji turistični sezoni so bile uvedene spremembe v Predjami z namenom povečanja trajnostnih obiskov brez zmanjšanja turističnega obiska. Glavni ukrepi so se izvajali v okviru projekta Predjama Sustainable. Na parkiriščih so se spremenile cene parkiranja, z zapornicami na spodnjem parkirišču in urnim plačilom prek parkomata, odvisnim od časa bivanja v Predjami. Dnevne parkirnine na drugih parkiriščih so se rahlo zvišale.

Za spodbujanje uporabe shuttle avtobusa se je ponudba razširila na dve dodatni liniji, od katerih je ena brezplačna, financirana iz projekta Predjama Sustainable, deluje pa izven poletne sezone. Druga linija obratuje med Planino in Predjamo v času visoke turistične sezone (julij, avgust). Avtobusna linija med Postojnsko jamo in Predjamo ostaja nespremenjena in je prilagodljiva glede na potrebe.

Označili so nove kolesarske in pešpoti ter pripravili okoljske izjave v treh jezikih za ozaveščanje obiskovalcev o trajnostni mobilnosti. Uvedli so tudi spletno stran in oglaševanje na socialnih omrežjih ter Googlu, da spodbudijo obiskovalce k uporabi trajnostnih načinov prevoza. Interaktivni zasloni znotraj Parka so privabili pozornost obiskovalcev, voznike avtodomov pa so usmerjali k shuttle avtobusu. Povečali so nadzor nad parkiranjem in postavili varnostne ograje ob cesti med Pristavo in Predjamo.

Kakšni so bili rezultati monitoringa?

V letošnjem monitoringu v Predjami je bilo zabeleženih 858 vozil, vendar niso upoštevali 81 vozil (9%), ki so se takoj obrnila, ter vozil lokalnih prebivalcev in zaposlenih (2%). Tako je končno število vozil znašalo 756. Na dan monitoringa je bilo v Predjami 170 vozil manj in 191 obiskovalcev več kot leto prej. Kljub 120 manjšemu številu avtomobilov, ti še vedno predstavljajo 78% vseh vozil, pri čemer je zanje značilno, da so bili bolje zasedeni (2,7 potnika na avto) in so prispevali 53% vseh obiskovalcev.

Kombiji so prevažali 5% obiskovalcev, z 45 kombiji in 148 potniki, kar je enak odstotek kot lani, vendar je bila zasedenost nekoliko manjša (povprečno 3,3 ljudi na vozilo). Počitniških kombijev in avtodomov je bilo 32 manj kot lani (34), s 93 potniki (3% obiskovalcev). Zasedenost je bila podobna kot pri avtomobilih, 2,7 oseb na vozilo, vendar večja kot lani. Motoristi so težje sledljivi, vendar so zabeležili 26 motorjev s 54 potniki (2% obiskovalcev). 24 avtobusov, od tega 18 shuttle busov, je prispevalo 1052 potnikov (35% vseh obiskovalcev), kar je precej več kot lani. Povprečen čas obiska za obiskovalce, ki so prišli z avtom, avtodomom ali motorjem, je znašal 1 uro in 35 minut, kar je skoraj enako kot lani.

Zabeleženih je bilo 10 kolesarjev, vključno z otroki v otroških sedežih, kar je manj kot lani. Število pešcev, ki so prišli peš do Predjame, se je povečalo za 2 odstotni točki, vendar obstaja možnost napake pri merjenju.

Če se sešteje trajnostne oblike mobilnosti – pešce, kolesarje in potnike na avtobusu, je pot do Predjamskega gradu opravilo na trajnostni način 1137 oseb oz. 38 % obiskovalcev. To je 12 odstotnih točk več kot lani, ko je bilo trajnostnih 26 % obiskovalcev. Cilj projekta Predjama Sustainable (izboljšanje uporabe trajnostnih oblik mobilnosti za dostop do Predjame za vsaj 5 odstotnih točk) je bil torej dosežen.

Ključne ugotovitve

Veliko večji delež obiskovalcev je v Predjamo prišel z avtobusi namesto z avtomobili in avtodomi.

Z upravljanjem prometa na poti do in v Predjami, z zagotavljanjem alternativ avtomobilu in njihovim komuniciranjem, se lahko z manj vozili v Predjamo prepelje enako oziroma celo več ljudi. Ukrepi ne vplivajo na številčnost in trajanje obiska Predjame.

Vir: Občina Postojna

Uporabna gradiva projekta VIS A VIS

20. september 2023 – V okviru projekta so pripravljeni dokumenti za podporo zaposlenim s področja vzgoje in izobraževanja ter delodajalcem pri vključevanju in zaposlovanju oseb z avtizmom.

Pomoč osebam z avtizmom na ravni države je pomanjkljiva, zato projekt VIS A VIS vzpostavlja model povezovanja deležnikov na lokalni in nacionalni ravni ter povečuje kompetence učiteljev, izvajalcev usposabljanj ter delodajalcev za delo in življenje oseb z avtizmom. Prek institucionalnega sodelovanja projekt prispeva k vzpostavitvi varnega, ustvarjalnega, odprtega, interaktivnega, inovativnega in spodbudnega okolja za osebe z avtizmom, modernizira pristope za njihovo poučevanje in prispeva k izboljšanju njihovih zaposlitvenih možnosti.

V okviru projekta se izvajajo izobraževanja za omenjene ciljne skupine, v polnem zagonu je tudi pilotna zaposlitev osebe z avtizmom pri enem od projektnih partnerjev.

Strokovnim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja ter delodajalcem, ki se srečujejo z osebami z avtizmom, so v okviru projekta na voljo uporabna gradiva na povezavah:

Projekt VIS A VIS je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. V projektu sodelujejo Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije kot nosilec projekta ter projektni partnerji Šentprima – zavod za rehabilitacijo in izobraževanje, Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor, OŠ Kozara Nova Gorica, MIK d. o. o. in norveški Fjæran-Granum’s Top Competence Service.

Didaktične igrače iz reciklirane plastike

18. september 2023 – V okviru projekta NovIKroG, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so med 1. majem in 16. junijem 2023 v dolenjskih šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah zbirali odpadne baterije in plastične embalažo. Sodelujoče šole in vrtci so zbrali 282,2 kg odpadne embalaže. Uporabni odpadni embalaži so vdihnili nov smisel in iz nje izdelali 70 didaktičnih igrač in 500 knjižnih kazal za vrtce.

Sodelujoče šole in vrtci so na dogodku, ki je potekal 14. septembra 2023 v prostorih Podjetniškega inkubatorja Podbreznik, prejeli priznanje za sodelovanje in vzorčne izdelke, ki so nastali iz zbrane odpadne embalaže. Udeležence dogodka je uvodoma pozdravil direktor Razvojnega centra Novo mesto Franci Bratkovič, ki je poudaril, da se v Razvojnem centru v okviru projekta NovIKroG vzpostavlja Krožni inovativni center. Glavni namen tega centra je uvajanje načel krožnega javnega naročanja v javne ustanove ter gospodarske družbe, ki bodo aktivno sodelovale v lokalnem okolju, s ciljem vzpostavitve koncepta krožnega gospodarstva in učinkovitega upravljanja zaprtih snovnih tokov. Nagovor je sklenil s poudarkom na nujnosti trajnostnega ravnanja, kjer je prvi korak zmanjšanje porabe energije in surovin.

Ekran z akronimom projekta NOVI KROG, zraven stoji gospod, ki govori, pred njim na stolu sedijo poslušalke
Udeležence dogodka je nagovoril direktor Razvojnega centra Novo mesto Franci Bratkovič © Projekt NovIKroG

Predstavnica Knofa Mojca Žganec Metelko je na dogodku predstavila rezultate zbiralne akcije, katere cilj je bil, da se v lokalnem okolju sklenejo snovne zanke. To pomeni, da se materiale, ki bi sicer končali med odpadki, ponovno uporabi oziroma iz njih izdela predmete, ki jih bodo sodelujoče organizacije koristno uporabile. Skupno je bilo zbranih 282,2 kg odpadne embalaže, od tega  84,20 kg neprimerne embalaže oz. drugih vrst odpadkov, kar nakazuje, da je potrebna večja ozaveščenosti glede poznavanja različnih tipov odpadne plastike. Preostalih 198 kg odpadne plastike so v FabLab KNOF predelali z uporabo različnih tehnoloških postopkov, ji vdahnili nov smisel in izdelali 70 didaktičnih igrač ter 500 knjižnih kazal. Te izdelke bodo prejeli vrtci in šole, ki so sodelovali v zbiralni akciji. Izdelki so narejeni iz 100 % reciklirane plastike ter tako predstavljajo pomemben korak k trajnostnemu razmišljanju in ponovni uporabi materialov. Na dogodku so predstavniki šol in vrtcev že prejeli vzorčne izdelke in priznanja za sodelovanje v zbiralni akciji.

Skupina poslušalcev, ki sedijo na stolih
Udeleženci na dogodku. © Projekt NovIKroG

Glavni namen zbiralne akcije je bil ozaveščanje ljudi o možnostih recikliranja plastike in hkrati izobraževanje o pomenu lokalnih snovnih zank. Partnerji projekta NoviKroG so si prizadevali spodbuditi otroke k razmišljanju o usodi odpadkov po odlaganju ter iskanju rešitev za trajno kroženje materialov v našem okolju. S to akcijo so želeli preizkusiti izzive in priložnosti uvajanja delujočih snovnih zank v lokalnem okolju, s čimer smo prispevali k spodbujanju trajnostnega ravnanja z odpadki v našem okolju.

V projektu NovIKroG sodelujejo Mestna občina Novo mesto kot nosilec projekta in projektni partnerji Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto, Razvojni center Novo mesto, Zavod KNOF, Komunala Novo mesto in Nord University z Norveške. Projekt lahko spremljate tudi na spletni strani novikrog.si.

Vir: Projekt NovIKroG

Skip to content