15. november 2023 – Projekt Zagon je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma EGP ter usmerjen v izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb. V sklopu projekta je bila v Grosuplju organizirana mednarodna konferenca z naslovom: Mali korali za naravo – s pogledom naprej v skupnost.
Mednarodne konference so se udeležili tudi visoki gostje, ki so poudarili pomembnost delovanja projektov, kot je Zagon. Župan občine Grosuplje je v uvodnem nagovoru izpostavil potrebo po ohranitvi lokalne naravne dediščine, medtem ko je državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj mag. Marko Koprivc poudaril pomen biotske raznovrstnosti. Slednji je še posebej izpostavil, da biotska raznovrstnost bistveno prispeva k ohranjanju človeških življenj, okolja in podnebja. Dotaknil se je tudi Nature 2000 in pozval k čim večjemu varovanju narave.
Slavnostna gostja gospa Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške na Madžarskem za Slovenijo, se je v svojem govoru osredotočila na norveško delo za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, nadalje je poudarila pomen delovanja lokalnih skupnosti na področju zaščite narave in izpostavila projekt Zagon kot primer dobre prakse na tem področju.
Na konferenci sta sodelovala tudi dr. Nika Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije in Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora. O podnebnih spremembah o podnebnih spremembah v luči Nature 2000, o ogroženosti naravovarstvenih ciljev in viziji razvoja spregovorili mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, Miha Simončič, vodja Urada za prostor Občine Grosuplje ter Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije.
Poleg projekta Zagon sta bila del diskusije tudi projekta JeloviZA in ReNature, ki sta prav tako financirana s strani Finančnega mehanizma EGP.
V sklepnem delu konference so sodelujoči izpostavili pomembnost ohranjanja naravnih mokrišč za ekosisteme. Ti bi morali biti upoštevani pri prostorskem načrtovanju in finančnih spodbudah. Strinjali so se, da je lahko pri tem v pomoč širša skupnost raznolikih deležnikov, saj različni pogledi vodijo do najboljših rešitev. Zaključili so z mislijo na učenje in predajo znanja ter zavedanja pomembnosti ekosistemov za vse sedanje in prihodnje generacije.
Projekt Zagon sestavlja nosilec projekta Občina Grosuplje, s partnerji Zavod za turizem in promocijo – Turizem Grosuplje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije in University College for Green Development (NOR).
10. november 2023 – Po zagonu projektne spletne platforme so v sklopu projekta TERA, ki je financiran s strani Norveškega finančnega mehanizma, opravili še »Raziskavo o enakosti spolov na podeželju (TERA, 2022)«. V raziskavi so se osredotočili na možnosti izboljšanja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki so namenjene predvsem razbremenitvi žensk na podeželju.
Rezultati raziskave kažejo, da skoraj 40 % sodelujočih meni, da bi morali vrtci, šole, centri za socialno delo, zdravstveni domovi in domovi za starejše občane ter občanke svoje delovanje in storitve prilagoditi posebnim dinamikam življenja na podeželju.
Vrtci in šole bi morali, glede na mnenje sodelujočih prilagoditi svoje delovanje tako, da na primer uvedejo fleksibilen delovni čas, starševske obveznosti v šoli prilagodijo glede na razporeditev dela na podeželju, uvedba popoldanske izmene vrtčevskega varstva itd.
Centri za socialno delo lahko olajšajo življenje sodelujočih v raziskavi tako, da na primer ustanovijo dnevne cente na vasi, povečajo svoje storitve na domu, prilagodijo obravnavo potrebam oseb na podeželju in oblikujejo nove storitve itd.
Sodelujoči so tudi predlagali, da lahko zdravstveni domovi in domovi za starejše prilagodijo svoje delovanje tako, da na primer postavijo dnevne centre v vaseh, zgradijo domove za starejše na vaseh in prilagodijo svoje dejavnosti glede na potrebe podeželja, nudijo dežurstvo zdravnikov na vaseh.
Vsi predlogi, ki so bili izpostavljeni v raziskavi, bodo vključeni v nastajajočih Smernicah za politične odločevalce in odločevalke. Rezultate bodo predstavili tudi na Nacionalnem posvetu o enakosti spolov na podeželju, ki se bo v okviru projekta TERA odvil meseca marca prihodnje leto.
Projekt TERA izvaja nosilec projekta Razvojni center Murska Sobota s projektnimi partnerji Regionalna razvojna agencija Posavje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Zveza slovenske podeželske mladine, Center za razvoj trajnostne družbe, z.o.o. in Inland Norway University of Applied Sciences z Norveške.
9. november 2023 – V sklopu projekta Salomon, ki je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, Splošna bolnišnica Novo mesto skupaj s partnerji izdeluje trajnostni mobilnosti načrt. S strani projektnega partnerja Univerze NORD je bila izvedena raziskava o potovalnih navadah zaposlenih, pacientov in obiskovalcev, ki je razkrila ključne ugotovitve o potovalnih vzorcih.
Ključne ugotovitve opravljene raziskave kažejo, da le redki obiskovalci in zaposleni uporabljajo trajnostne načine prevoza. Predvsem ne uporabljajo javnega prevoza in kolesarjenja zaradi različnih dejavnikov, ki jih ovirajo, da bi dostopali do bolnišnice Novo mesto. To sta predvsem slabi prometni povezavi javnega prevoza in neurejeni kolesarski poti oziroma pešpoti.
Pri izbiri prevoznega sredstva so se izkazali kot pomembni tudi psihološki dejavniki. Čeprav imajo anketiranci pozitiven odnos do trajnostnih oblik mobilnosti, se še vedno raje poslužujejo okolju manj prijaznim mobilnim sredstvom. V raziskavi namreč ugotavljajo, da trajnostna mobilnost predstavlja za ljudi tveganja, povezana s časom, ki ga porabijo za uporabo trajnostne mobilnosti (zamude in pogostost javnega prevoza), varnostjo (kolesarjenje po neurejenih poteh) in zdravstvene težave, zaradi katerih predvsem pacienti ne morejo uporabljati pešpoti ali kolesa.
Anketiranci so poročali, da se v 65 % pripeljejo do bolnišnice z osebnim avtomobilom. Slednje nekoliko več uporabljajo zaposleni kot pacienti ali obiskovalci, ki kot alternativo osebnim avtomobilom, za svojo pot do bolnišnice uporabljajo javni potniški promet ali hojo. Tako nosilec projekta ugotavlja, da je v okolici bolnišnice nujno poiskati prilagojene rešitve za trajnostno mobilnost, ki bodo pripomogle k zmanjšanju ogljičnega odtisa in vzpostavile trajnostno, zdravo, vključujoče in dostopno okolje.
V sklopu projekta Salomon so že pripravili rešitve za povečanje trajnostne mobilnosti. Spomladi 2023 so v okolici bolnišnice vzpostavili kolesarsko postajo za izposojo koles GoNM, ki spodbuja kolesarjenje kot trajnosten način prevoza. Prav tako so na parkirišču za zaposlene postavili 6 polnilnic za električna vozila, ki so na voljo zaposlenim, ki uporabljajo električna vozila.
Sledila bo faza izdelave Mobilnostnega načrta za Splošno bolnišnico Novo Mesto, ki bo namenjen spodbudi uporabe trajnostne mobilnosti. Z njim tudi želijo spremeniti potovalne navade vseh uporabnikov in zaposlenih v bolnišnici.
V projektu Salomon, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, sodelujejo Razvojni center Novo mesto kot nosilec projekta in projektna partnerja Splošna bolnišnica Novo mesto ter Univerza NORD z Norveške.
7. november 2023 – Po petih tednih kampanje za spodbujanje zaposlenih, da prihajajo na delo na trajnosti način, so v okviru projekt Trata 2.1. objavili rezultate. Kampanja pod geslom “Avto naj bo doma, kolikor se da”, je potekala od 28. avgusta do 1. oktobra in prinesla več kot 20.000 prevoženih trajnostnih kilometrov.
Nosilec projekta Trata 2.1., Občina Škofja Loka, se je v Strategiji razvoja osredotočil na »Trajnostno mobilnost in prometno dostopno Loko«. V ta namen so s projektom Trata 2.1., ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, spodbujali hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza. Ciljna skupina so bili poleg Očine Škofja Loka tudi Upravna enota Škofja loka, projektni partnerji (Knauf Insulation, LTH Castings in SIBO G.) in podjetja v Industrijski coni Trata.
Kompaniji se je pridružilo 200 zaposlenih, ki so sodelovali bodisi vseh 5 tednov ali samo teden dni. Kljub temu je število udeležencev akcije iz tedna v teden naraščalo. Najuspešnejši pri trajnostnem prihodu na delo se bili v Občini Škofja Loka s kar 41 % odstotkov zaposlenih, ki so uporabili enega od trajnostnih oblik prihoda na delo. Podjetje SIBO G. je bilo z 20% zaposlenimi najuspešnejše med partnerji pri trajnejšem prihod na delo.
Najbolj priljubljena oblika trajnostne mobilnosti je kolesarjenje
Za najbolj priljubljeno obliko trajnostnega prihoda na delo se je izkazalo električno kolo oziroma skiro, sledilo je sopotništvo in prihod peš ali z rolerji. Veliko zaposlenih je izbralo tudi kombinirano obliko trajnostne mobilnosti, kar je dokazilo, da je bila akcija več kot uspešna. Projektni partnerji si le želijo izboljšati uporabo javnega prevoza, vendar se zavedajo, da je v veliki meri odvisen od boljše konkurenčnosti javnega potniškega prometa.
Bolj podrobni rezultati kampanje kažejo, da je bilo prekolesarjenih 8238 kilometrov s strani 106 zaposlenih, ki so kolo uporabili 738 krat. Medtem, ko se je za sopotništvo odločilo 71 zaposlenih, ki so se peljali na delovno mesto 234 krat in prevozili skupaj 6645 km. Tretja najpogostejša oblika trajnosti je bila hoja. 47 zaposlenih je na delovno mesto prišlo peš 103 krat in prehodilo 460 km. Javni prevoz je bil na voljo v obliki avtobusa ali vlaka. Bolj priljubljen je bil prvi, ki se ga je poslužilo 36 zaposlenih v 139 primerih in tako so privarčevali 1262 km. Za uporabo vlaka, se je odločilo le 20 zaposlenih s 75 vožnjami so opravili 3600 km. Skupen seštevek trajnostnih kilometrov je 20.210, prihranek CO2 izpustov pa znaša 2.900 kg.
Spodbujanje k sodelovanju v projektu Trata 2.1.
K uporabi trajnostne mobilnosti so na projektu zaposlene spodbujali tudi slogani, ki so bili namenjeni ozaveščanju in motivaciji za uporabo aktivnega prihoda na delo:
“Ali veš da kolesarjenje sprošča endorfine, imenovane tudi »hormoni sreče«?”
30. oktober 2023 – V okviru projekta LEAP, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so razvili prvo embalažo iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. To so prvi konkretni rezultati v okviru projekta, katerega glavni namen je razvoj in prikaz rešitev oblikovanja zaščitne embalaže iz lignoceluloznih rastlinskih vlaken (iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst), ki bo predstavljala alternativo EPS (stiropor) embalaži tudi za težje in transportno bolj obremenjene izdelke.
V projektu Učno-demonstracijska mreža za načrtovanje in izdelavo trajnostne industrijske embalaže iz alternativnih lignoceluloznih vlaken (LEAP), ki se izvaja pod okriljem programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje razvijajo naslednje generacije napredne in funkcionalne embalaže, ki vključuje gradnike odpadne biomase invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in omogoča izdelavo novih konstrukcijsko visoko zmogljivih embalažnih rešitev. Za industrijsko embalažo velikih produktov namreč še ni razvite trajnostne alternative EPS (ekspandiran polistiren) embalaži. Projekt se v tem pogledu osredotoča na trajnostni prehod v krožno ekonomijo, ki temelji na biološki razgradljivosti, zmanjšanju porabe deviških materialnih virov, hkrati pa rešuje problematiko recikliranja odpadka tujerodnih rastlinskih vrst.
Učinki projekta se bodo odražali v vzpostavitvi nove vrednostne verige, ki deluje po principu zaprte zanke krožnega gospodarstva in omogoča eko-dizajn industrijske embalaže. Najpomembnejši so okoljski učinki, saj so študije pokazale, da lahko zamenjava plastične z alternativno celulozno embalažo povzroči zmanjšanje emisij CO2 v življenjskem ciklu, ob upoštevanju pridobivanja in proizvodnje surovin in njihovega recikliranja.
Razvoj takšne embalaže poteka v petih osnovnih korakih:
1. Z biranje in predpriprava invazivni tujerodnih rastlin za nadaljnje postopke proizvodnje: Ključna zadeva pri prvem koraku je zagotavljanje dovolj rastlinske biomase, tako so aktivnosti podjetja Surovina v preteklih mesecih zajemale odstranjevanje/nabiranje invazivnih rastlin ter izvajanje predpriprave zbranih rastlin za nadaljnje analize in proizvodnjo embalaže. Pravilna predpriprava rastlin za izdelavo zaščitne embalaže vključuje: odstranitev korenin, listov in cvetov iz stebel rastlin ter sušenje in mletje oz. rezanje stebel.
2. Oblikovanje modela zaščitne papirne embalaže: V okviru projekta razvijajo odprtokodno orodje, ki bo podpiralo celostni pristop k zasnovi embalaže iz alternativnih lignoceluloznih vlaken.
5. Testiranje embalaže na mehanske obremenitve, biorazgradljivost, reciklabilnost in kompostabilnost
V drugi polovici izvajanja projekta je večji fokus na izdelavi prave zaščitne embalaže, ki bo lahko zamenjala EPS-stiropor pri zaščiti gospodinjskih aparatov. Prav tako v projektu vzpostavljajo e-info točko ter demonstracijski center, kjer bo možno dostopati do različnih vsebin na temo invazivnih rastlin ter izdelave embalaže iz lignoceluloze biomase.
V projektu LEAP sodelujejo Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani kot nosilec projekta in projektni partnerji Inštitut za celulozo in papir, Gorenje gospodinjski aparati, Surovina in SINTEF AS z Norveške.
27. oktober 2023 – V sredo, 25. oktobra 2023, je Združenje zgodovinskih mest Slovenije skupaj s partnerji projekta Šola prenove za nove generacije, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, v prostorih učnega laboratorija v Škofji Loki organiziralo celodnevno delavnico za več vključevanja kulturne dediščine v poučevanje osnovnošolskih predmetov.
Predavanj in praktičnih prikazov predstavnikov Zavoda RS za šolstvo, Pedagoške fakultete UL, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ZRC SAZU, Centra za poklicno izobraževanje in Osnovne šole Ivana Groharja so se udeležili ravnatelji, učitelji in svetovalni delavci iz štirinajstih osnovnih šol iz vse Slovenije.
Poleg veliko dobrih informacij in primerov vključevanja kulturne dediščine v osnovnošolski pouk so udeleženci na mestu samem doživeli in si ogledali zgodbo prenove in restavracije prostorov Rotovža, stare mestne hiše v Škofji Loki, kjer se je delavnica odvijala. Fokus delavnice je bil predvsem na stavbni dediščini in poklicih ter veščinah, povezanih z ohranjanjem naše dediščine.
Informacija, da obstaja kar 25 poklicnih kvalifikacij, ki so lahko certificirane skozi sistem NPK, kot je na primer suhozidar, in jih lahko v osnovnih šolah promovirajo pri usmerjanju učencev v poklice, je presenetila udeležence. Skozi praktični prikaz delavnice za učence o naravnih materialih, njihovih lastnostih in uporabi pa se je kot najbolj presenetljiv izolator izkazal kar sam zrak.
Najpomembnejši zaključek delavnice je bil, da je treba učencem poleg praktičnih izkušenj omogočiti predvsem izkustveni vidik kulturne dediščine skozi vsa čutila in jih ozavestiti in izobraziti do te mere, da znajo prepoznati in ceniti vse oblike naše kulturne dediščine.
Udeleženci so izkazali zadovoljstvo, da bodo skozi nastajajočo učno prakso projekta Šole prenove za nove generacije, ki vključuje usposabljanja, učne priprave, učbenike in didaktične pripomočke, pridobili znanje in orodja za kvalitetno in strokovno vključitev kulturne dediščine v predmete pouka v osnovni šoli.
Doc. dr. Irena Hergan, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Otroci vidijo in interpretirajo okolje bolj podrobno in na bolj oseben način kot odrasli, zato jim je treba dati priložnost, da se izrazijo.«
Dr. Jasna Fakin Bajec, ZRC SAZU, vodja Raziskovalne postaje Nova Gorica: »Teorija dediščine se gradi na čustvih, zato je pomembno, da otroci čim več ustvarjajo.«
Nataša Ülen, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Šola prenove za nove generacije: »Skozi učence želimo doseči tudi starše ter prispevati k viziji kulturne krajine s spoštovanjem naše bivalne dediščine, brez rožnatih in fluorescenčno zelenih odtenkov.«
V projektu Šola prenove za nove generacije sodelujejo je Združenje zgodovinskih mest Slovenije kot nosilec projekta in projektni partnerji Univerza na Primorskem, Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka, Šolski center Škofja Loka in MAGMA Geopark AS z Norveške. Vljudno vabljeni, da spremljate dosežke projekta tudi na spletni strani projekta Šola prenove za nove generacije.
20. oktober 2023 –Bilateralni odnosi, izraz, ki ga pogosto slišimo na hodnikih diplomacije in mednarodne politike, se večini zdi oddaljen in abstrakten. Ko pa razvozlamo zapleteno strukturo teh odnosov, ugotovimo, kako velik vpliv imajo na naše vsakdanje življenje. Tako Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP pomagata presegati meje in reševati skupne izzive po vsej Evropi.
Kaj so bilateralni odnosi?
Bilateralni ali dvostranski odnosi so predvsem medsebojni odnosi med dvema državama ali organizacijama. Ti odnosi zajemajo diplomacijo, trgovino, kulturo, izobraževanje in številna druga področja. Prek njih države komunicirajo, sodelujejo in se včasih tudi ne strinjajo. V okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ti odnosi pomenijo sodelovanje med državami upravičenkami in državami donatoricami za spodbujanje vzajemne rasti, krepitev demokracije ter zmanjševanje socialnih in gospodarskih razlik.
Dvostranski odnosi niso omejeni le na formalne sporazume in vladne pobude. Razširijo se tudi na človeške vezi, ki se vzpostavijo med tem sodelovanjem. Gre za norveško učiteljico, ki deli svoje znanje z učenci v romunski šoli, ali portugalskega podjetnika, ki sodeluje s podjetjem na Islandiji, da bi ustvaril zelene gospodarske priložnosti. Prav povezave med ljudmi so tiste, ki tem projektom vdahnejo življenje.
Kako najti nit, ki povezuje vsakdanje življenje ljudi? Pri mednarodnem sodelovanju zlahka pozabimo na človeški element, vendar sta Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP močan opomnik, da gre pri teh bilateralnih projektih v osnovi za ljudi. Gre za premostitev razlik med kulturami, spodbujanje inovativnih idej in omogočanje posameznikom, da dosežejo svoj polni potencial.
V vedno bolj povezanem svetu moramo za razumevanje pomena teh odnosov pogledati dlje od številk in se poglobiti v bistvo – v zgodbe običajnih ljudi, ki so jim te pobude spremenile življenje. To je bistvo kampanje #OurStories, ki vam približuje vsakodnevni učinek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP financirata več kot 6.000 projektov v okviru 97 programov. Štirideset odstotkov projektov v državah upravičenkah Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ima partnerstvo iz ene od držav donatoric. 419 projektov ima partnerja iz Islandije, 29 projektov ima partnerja iz Lihtenštajna in 2.066 projektov ima partnerja iz Norveške. To je ustvarilo na tisoče povezav, ki temeljijo na sodelovanju za skupni cilj.
Nekateri projekti so v svetovnem merilu preveliki, da bi se jih lotili sami. Varovanje naše biosfere in zaščita naravnih virov Zemlje ob hkratni skrbi za lokalno dediščino je podvig, ki se ga je najbolje lotiti s skupnimi močmi. S podporo Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma so strokovnjaki z Univerze v Bergnu lahko sodelovali s strokovnjaki iz Quaternaire Portugal, Pedro Nunes Institute, Universidade Nova de Lisboa, da bi pomagali lokalnim skupnostim pri upravljanju njihovih občutljivih Unescovih biosfernih projektov. Ta partnerstva se od takrat naprej širijo po vsej Evropi.
“Čezmejno sodelovanje, ki ga je ponudil ta projekt, je bila preprosto priložnost, ki smo jo potrebovali za učenje in izmenjavo najboljših praks iz drugih biosfernih območij. Zdaj smo partnerji v drugem projektu, ki kartira morebitne nove biosferne rezervate po vseh nordijskih državah.” Kari Evensen Natland, koordinatorica, Nordhordaland UNESCO Biosferno območje
WOMEN4IT je še eden od teh projektov, ki temelji na dragocenih dvostranskih povezavah in je nastal, da bi mladim ženskam v Evropi omogočil vstop v digitalno gospodarstvo. Strokovnjaki Evropskega centra za ženske iz Norveške in DIGITALEUROPE so prispevali k izvajanju projekta v Grčiji, na Irskem, v Latviji, Litvi, na Malti, v Romuniji in Španiji. Projekt se je zaključil leta 2023 z več kot 900 usposobljenimi ženskami. Sedemdeset odstotkov žensk, usposobljenih v okviru projekta WOMEN4IT, pa je v treh mesecih po zaključku usposabljanja dobilo polno zaposlitev na področjih, povezanih s STEM.
“Za večjo vključenost tehnološkega sektorja smo odgovorni vsi, pri čemer imajo vsi akterji svojo vlogo. Toda najprej in predvsem – ne moreš biti tisto, česar ne moreš videti. Z več ženskimi vzornicami lahko navdihnemo novo generacijo mladih žensk, da postanejo ustvarjalke na področju tehnologije.” Cecilia Bonefeld-Dahl, Generalna direktorica DIGITALEUROPE
“Sredstva Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP nam zagotavljajo veliko število partnerstev v različnih sektorjih. Med njimi so tehnološki partnerji, mesta, šole ter raziskovalni inštituti in univerze. To je za nas izjemno pomembno, saj si lahko izmenjujemo ideje, pa tudi najboljše poti za naprej, najboljše tehnologije, ki jih lahko uporabljamo in od katerih imamo koristi.” João Dinis, občina Cascais
Pot naprej
Finančna mehanizma imata pomembno vlogo pri spodbujanju bilateralnih odnosov, vendar ne smemo pozabiti, da je njun uspeh odvisen od predanosti, inovativnosti in trdega dela ljudi na terenu. Nepovratna sredstva zagotavljajo sredstva in podlago za sodelovanje, vendar sta predanost in vizija posameznikov in skupnosti tisti, ki projekte spremenita v uspehe.
Na koncu bilateralni odnosi opominjajo na navdihujočo in prizemljeno resnico, da lahko ljudje s skupnimi močmi dosežejo veliko več. Z zgodbami #OurStories o sodelovanju in preobrazbi sta Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP zgled moči enotnosti v raznolikosti in prikazujeta, kako lahko preprosta nit skupnih želja stke gobelin pozitivnih sprememb, ki presegajo meje in narodnosti.
Ko boste naslednjič slišali o bilateralnih odnosih v povezavi z Norveškim finančnim mehanizmom in Finančnim mehanizmom EGP, se spomnite, da ne gre le za diplomatska prizadevanja ali gospodarske sporazume. To so zgodbe o vztrajnosti, inovativnosti in človečnosti, ki slavijo čudovito tapiserijo naše skupne evropske skupnosti.
Preberite več o teh partnerstvih. Raziščite več #OurStories za informacije in navdihujoče projekte, ki sta jih omogočila Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP.
Ta prispevek je del kampanje #OurStories. Kampanja obravnava najrazličnejše navdihujoče zgodbe o projektih in povezavah, ki jih omogočata Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP. Te zgodbe bodo delili na spletnem mestu finančnih mehanizmovv v člankih in videoposnetkih, objavljenih v družbenih medijih in na YouTubu. Še pomembneje pa je, da je kampanja #OurStories platforma za tisoče udeležencev projektov, ki so bili tako ali drugače vključeni v projekte, ki sta jih omogočila finančna mehanizma.
Spremljajte Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP na družbenih omrežjih (@EEANorwayGrants) in bodite na tekočem z #OurStories, več zgodb pa najdete tukaj.
13. oktober 2023 – Projektni partnerji in učitelji podjetnosti v projektu PoMP – Podpora mladim v podjetništvu, ki si prizadeva za zeleno in trajnostno obarvano Evropo, so septembra obiskali norveškega partnerja, Norveško univerzo za znanost in tehnologijo (NTNU) v Trondheimu. Z Univerzo NTNU so se povezali ravno zaradi njihove dolgoletne prakse usposabljanja učiteljev v podjetnostnih kompetencah.
Namen študijskega obiska v Trondheimu in Univerzi NTNU je bil spoznavanje dobrih praks. Ekipa projektnih partnerjev in učiteljev je odšla na pot z odprtimi mislimi in pričakovanji, ter se vrnila obogatena z vpogledi, ki bodo zagotovo prispevali k izboljšanju podjetniškega izobraževanja v Sloveniji.
Eden izmed ključnih poudarkov študijskega obiska je bil predstavitve programa usposabljanja učiteljev v podjetnostnih kompetencah, ki ga v regiji Trøndelag izvajajo za številne učitelje. V tej regiji, ki je približno četrtina velikosti Slovenije, se ta program izvaja za precej večje število učiteljev kot pri nas. Prav tako je bila izpostavljena srednja tehniška šola Johan Bojer, ki navdušuje z trajnostno gradnjo in praktičnim tehniškim izobraževalnim programom, ki ga izvajajo v sodelovanju z okoliškimi podjetji, specialisti za izdelavo robotov in različnih dronov. Zanimivost je, da je Johan Bojer edina šola na Norveškem, in verjetno širše, kjer je mogoče dobiti izobrazbo za pilota pomorskega ali zračnega brezpilotnega plovila.
Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev učiteljic iz vrtca, kjer že male otroke učijo trajnostnega nakupovanja ter krožnega gospodarstva. Sledila je še predstavitev najbolj razširjenega in najstarejšega podjetniškega programa na svetu, Junior Achievement, ki je v regiji Trøndelag ‘uradni’ program za razvijanje podjetništva v šoli. Ob omenjenih predstavitvah smo se projektni partnerji in učitelji seznanili tudi z nekaterimi možnimi metodami dela v razredu.
Med obiskom so projektni partnerji in učitelji prav tako predstavili svoje dobre prakse, čeprav bodo te Norvežanom podrobneje razložene marca, ko pridejo norveški predstavniki v Slovenijo. Tako so norveški partnerji pridobili vpogled v programe ScienceJam in POPRI, pa tudi v inovativne načine dela naših učiteljev in projektnih partnerjev z mladimi ter drugimi učitelji.
Študijski obisk na Norveško je zagotovo potrditev, da Slovenija na področju podjetnosti deluje izjemno dobro, hkrati pa odpira vrata za nadaljnje izboljšave, zlasti v okviru sodelovanja z lokalnim okoljem. Projektni partnerji bodo še naprej zavzeto sledili cilju izboljšanja izobraževalnih praks in spodbujanja podjetnosti v našem izobraževalnem sistemu.
V projektu PoMP, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodeluje Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj kot nosilec projekta in projektni partnerji Primorski tehnološki park, Razvojni center Novo mesto, Tehnološki park Ljubljana, SAŠA inkubator in Norveška univerza za znanost in tehnologijo.
12. oktober 2023 – V projektu ReNature intenzivno izvajajo dela za obnovo traviščnih in mokriščnih ekosistemov. V teku je obnova osmih kalov in velbanega studenca v vplivnem območju Parka Škocjanske jame. Z namenom ponovne vzpostavitve travišč odstranjujejo zarast in vzpostavljajo pašo istrskih pramenk, slovenske avtohtone pasme ovce.
Ena ključnih aktivnosti projekta je obnova osmih kalov in velbanega studenca, vkopanega in obokanega izvira, ki je značilen za Brkine. Dela so v juniju s pomočjo zunanjega izvajalca začeli na Suhorju in v Narinu, kjer so najprej odstranili zarast in poglobili vodno kotanjo. Ob obnovi dveh kalov na Pregarjah so obstoječe očistili mulja, zarasti in smeti, ju poglobili ter vodonepropustno plast utrdili z glino.
Dela na kalih na Suhorju, Pregarjah in v Narinu se počasi zaključujejo, obnove pa bodo izvedli še na Tatrah, Bujah, Gornji Košani, Barki in v Škocjanu. Po obnovi bodo ti nudili primeren življenjski prostor dvoživkam, kačjim pastirjem in drugim vodnim in obvodnim organizmom.
Za izboljšanje traviščnih ekosistemov je Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, v sodelovanju z Agrarno skupnostjo Gabrče, v marcu zaključila vzpostavljanje travišča na 39 hektarih na Vremščici. Površine, s katerih je zunanji izvajalec odstranil zarast, so v juniju namenili paši slovenske avtohtone pasme ovce istrske pramenke, kar omogoča preprečevanje zaraščanja. Na pašniku se je v avgustu že vzpostavila botanično bogata travna ruša.
Pod vodstvom Občine Pivka so z odstranitvijo zarasti obnovili del travnika ob dvorcu Ravne, v Narinu pa bodo lesno zarast ostranili na 5,5 hektarih.
O projektu ReNature
Projekt ReNature – Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v biosfernem območju Kras in porečju Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera – poteka od maja 2022. Eden glavnih rezultatov projekta je povečanje površin obnovljenih mokrišč in traviščnih ekosistemov, katerih delovanje je zmanjšano zaradi podnebnih sprememb. Z njihovo obnovo bodo ohranili in izboljšali številne funkcije teh ekosistemov, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst ter dejavnosti ljudi.
V projektu ReNature, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, sodeluje Javni zavod Park Škocjanske jame kot nosilec projekta in projektni partnerji Občina Pivka, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani ter Norveški inštitut za raziskovanje narave.
11. oktober 2023 – Projekt Akademija za kombinirano učenje, namenjen vzpostavitvi digitalnega učnega okolja v Sloveniji, deluje s polno paro. S povezovanjem na različnih ravneh strokovnega izobraževanja in gospodarstva, ob podpori mednarodnega sodelovanja, ta projekt bistveno prispeva k digitalizaciji izobraževanja. Poleg tega spodbuja razvoj inovativnih praks in krepi kompetence v izobraževalnem sektorju.
Razvoj “Kombiniranega učnega modela za srednje strokovno izobraževanje na področju strojništva in razvoj kompetenc dijakov in učiteljev za digitalno izobraževanje” poteka od 1.6. 2022 do 30.4. 2024.
V okviru projekta Akademija za kombinirano učenje, so že potekala usposabljanja za multiplikatorje, ki so namenjena širjenju in uporabi interaktivnih učnih gradiv v kombiniranem učnem modelu za program strojništva. Dogodka se je udeležilo 20 učiteljev, ki so izrazili zadovoljstvo s predstavljenimi gradivi, hkrati pa so prejeli dragocene povratne informacije in predloge za izboljšave. To je pripomoglo k pripravljenosti večine udeležencev za nadaljnje sodelovanje.
Fokusnih skupin, kjer so spraševali delodajalce, katera znanja pričakujejo od dijakov, seveda tudi od zaposlenih, se je udeležilo preko 60 predstavnikov različnih podjetij. Vse informacije so dobrodošle pri razvoju kombiniranega učnega modela in razvoju učnih gradiv.
Prav tako so izvedli študijski obisk v Oslo, kjer so od partnerjev pridobili koristne informacije in napotke za izdelavo kakovostnega učnega modela za digitalno poučevanje in učenje.
V oktobru in novembru 2023 do sedaj razvita gradiva predstavljajo po različnih šolskih centrih po Sloveniji, in sicer v tistih, kjer izvajajo program strojništva. Vabljeni so učitelji iz vse Slovenije, ker bi jim želeli gradiva predstaviti in jih na osnovi njihovih mnenj še dodatno izboljšati. Po končanem projektu bodo gradiva prosto dostopna.
Odpravljanje “digitalne vrzeli”
Pomemben poudarek projekta je na odpravljanju “digitalne vrzeli” v izobraževanju. Čeprav se digitalna preobrazba pogosto obravnava kot rešitev za sodobne izobraževalne izzive, je treba oceniti njeno učinkovitost v primerjavi s tradicionalnimi metodami poučevanja.
Učitelji se soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje digitalnih kompetenc, neustrezni učni modeli in hitro spreminjajoče se okolje. Projekt naslavlja te izzive s povezovanjem učiteljev z različnimi deležniki in z razvojem novih, prilagodljivih učnih modelov.
Projekt se osredotoča na 6 glavnih aktivnostih:
Razvoj interaktivnih učnih vsebin in digitalnega učnega okolja.
Povezovanje učiteljev z deležniki znotraj in zunaj izobraževalnega sistema.
Izmenjava znanj in dobrih praks na področju izobraževanja.
Vzpostavitev mreže institucionalnih partnerjev.
Usposabljanje učiteljev za pridobivanje digitalnih kompetenc.
Projekt Akademija za kombinirano učenje, ki se izvaja v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. V njem sodelujejo Založba Rokus Klett kot nosilec projekta in projektni partnerji Center za poslovno usposabljanje GZS, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Center za poklicno izobraževanje. Šolski center Novo mesto in Založba Gyldendal iz Norveške. Za več informacij o projektu obiščite tudi spletno stran projekta: https://www.academycole.si/.
