29. april 2024 – V okviru projekta SOPOREM, ki je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP), je v začetku prejšnjega tedna na parkirni hiši P+R Sonce potekala slavnostna otvoritev sončne elektrarne Mestne občine Koper.
Izteka se dve leti trajajoči projekt SOPOREM, v okviru katerega je Mestna občina Koper (MOK) s ciljem povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na strehi Parkirne hiše Sonce zgradila sončno elektrarno s skoraj 500 kilovati moči.
Odprtja sončne elektrarne se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, mag. Marko Koprivc, ki je v nagovoru izpostavil, da »projekt SOPOREM z izgradnjo dveh sončnih elektrarn prispeva k doseganju cilja krepitve deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v strukturi proizvodnje električne energije, kajti omogoča 14-odstotno povišanje trenutne kumulativne moči sončnih elektrarn v celotni Obalno-kraški regiji.«
S projektom SOPOREM so projektni partnerji – poleg Mestne občine Koper še Luka Koper kot nosilec projekta in norveško podjetje Greenstat – vzpostavili proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v koprskem pristanišču in Mestni občini Koper z izgradnjo dveh sončnih elektrarn.
Sončna elektrarna na strehi Parkirne hiše Sonce z več kot tisoč moduli ima inštalirano moč 459 kilovatov. Elektrarna bo letno proizvedla 505 megavatnih ur električne energije, kar bi zadoščalo za letno preskrbo 50 gospodinjstev. Proizvedeno elektriko bodo koristili številni javni objekti v občini, kot so Arena Bonifika, bazen Olimpijskega centra Koper, stavba Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in ne nazadnje tudi občinske stavbe na Verdijevi ulici. Na ta način bo koprska občina znižala izpuste ogljikovega dioksida za 186 ton letno.
29. april 2024 – V prejšnjem tednu je v Kovačnici – podjetniški inkubator Kranj, potekala zaključna konferenca projekta SCHOOL21.
Projekt SCHOOL21 s pomočjo razvoja nove metode in orodja poučevanja mlade tekom procesa formalnega izobraževanja opremi z veščinami in znanji za 21. stoletje, ki so potrebni za samostojno življenje in delo ter opolnomoči in motivira učitelje za uporabo inovativnih metod poučevanja.
Uvodni pozdrav so udeležencem konference namenili direktorica BSC – Kranj, Franja Gabrovšek Schmidt, ravnateljica gimnazije Franceta Prešerna Kranj, Mirjam Bizjak, podžupan Mestne občine Kranj, Janez Černe, namestnik veleposlanice Kraljevine Norveške, Herman Baskår, vodja Sektorja za finančne mehanizme z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranka Plut.
Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj je v svojem nagovoru poudarila, da »hitro napredujoče tehnologije, spreminjajoča se družba ter trg dela od nas danes zahtevajo druge veščine in kompetence kot pred desetimi leti, zato je nujno, da se učenci pripravijo na vseživljenjsko učenje ter razvijajo kompetence za 21. stoletje.«
Glavni namen projekta je vpeljava norveških konceptov učenja na prostem v pilotni kranjski šoli, in sicer v Osnovni šoli Franceta Prešerna in gimnaziji Franceta Prešerna, ki sta s tem projektom pridobili tudi svoji prvi učilnici na prostem. V želji po izmenjavi znanja ter spodbujanju inovativnih pristopov v izobraževanju so v okviru projekta izvedli številne aktivnosti, ki so jih predstavili na zaključni konferenci.
Osrednji del dogodka je zaznamovalo predavanje dr. Øysteina Winjeja, priznanega norveškega strokovnjak za učenje na prostem. Udeležence je navdušil s svojimi izkušnjami in raziskavami na področju učenja na prostem.
Panel s predstavniki projektnih partnerjev je ponudil vpogled v ključna spoznanja projekta, pri čemer so izpostavili svoje izkušnje, izzive in dosežke. Zadnji del konference se je posvetili konkretnim primerom učenja na prostem v pilotnih šolah.
V projektu SCHOOL21 sodelujejo nosilec projekta Gimnazija Franceta Prešerna, projektni partnerji Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, SOCIALNA AKADEMIJA – zavod za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, BSC, poslovno podporni center, d. o. o., ter norveški projektni partner Møre and Romsdal County Council.
26. april 2024 – V začetku tega tedna se je odvila skupna zaključna konferenca projektov ReMOBIL in SmartMOVE, ki se osredotočata na izzive trajnostne mobilnosti na regionalnih ravneh na območjih z veliko prometa.Rdeča nit dogodka so bile inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti.
Zaključna konferenca z naslovom Inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti se je odvila v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru v okviru projektov ReMOBIL in SmartMOVE, ki sta sofinancirana s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Na dogodku so se predstavili tudi ostali projekti, sofinancirani s sredstvi Finančnega mehanizma EGP. To so Predjama Sustainable, SALOMON in Trata 2.1.
Udeležence dogodka je uvodoma pozdravila podžupanja Mestne občine Koper, Mateja Hrvatin Kozlovič, častna gostja veleposlanica Kraljevine Norveške, Trine Skymoen, minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek, direktor Posoškega razvojnega centra, ki je vodilni partner projekta ReMOBIL, Simon Škvor, in direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, Lilijana Madjar.
Častna gostja veleposlanica Kraljevine Norveške, Trine Skymoen, je poudarila pomen promocije trajnostne mobilnosti, k čemur je pripomoglo tudi pet projektov, katerih rezultate bo mogoče prenesti na nova območja.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek je izpostavil pomen trajnostne mobilnosti za prihodnost naše države in Evrope. V nagovoru je poudaril, da “je naš skupen cilj, da spodbujamo trajnostno mobilnost kot način življenja ter da kot posamezniki in skupnost prispevamo k ohranitvi okolja. Če to želimo ali ne, zeleni prehod je realnost.”
Sledila je predstavitev projekta ReMOBIL, ki je preko dobrih praks iz tujine prenesel v Slovenijo učinkovit model upravljanja trajnostne mobilnosti. V okviru projekta so organizirali mednarodno poletno šolo trajnostne mobilnosti in izvajali izobraževanja strokovnjakov s tega področja. Vzpostavljenih je bilo šest Regijskih centrov mobilnosti (RCM), in sicer RCM Istra Brkini Kras, RCM Severna Primorska, RCM Ljubljanske urbane regije, RCM Gorenjske, RCM Podravje in RCM Koroška.
Projekt SmartMOVE, katerega nosilec je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, se je ukvarjal z upravljanjem trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa v Ljubljani in okolici, naslavljal pa je predvsem delodajalce. V projekt so bili vključeni trije veliki zaposlovalci v Ljubljani, in sicer Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, BTC City Ljubljana in IKEA Slovenija, za katere so pripravili mobilnostne načrte, ki ponujajo ukrepe za bolj trajnosten prihod zaposlenih na delo.
Skozi panelno razpravo so praktične rešitve mobilnostnih izzivov in mobilnostne načrte za ustanove predstavili projekt SALOMON, projekt Predjama Sustainable in projekt Trata 2.1. Občina Postojna je preko projekta Predjama Sustainable pripravila trajnostne prometne rešitve za povezavo med Postojno oz. Postojnsko jamo in Predjamskim gradom. Splošna bolnišnica Novo mesto je v okviru projekta SALOMON izvedla raziskavo o potovalnih navadah zaposlenih, pacientov in obiskovalcev, pridobila je mobilnostni načrt, kolesarnico sistema za izposojo koles GoNM in polnilnice s polnilnimi mesti za električna vozila. Projekt Trata 2.1, industrijska cona za 21. stoletje, je kot prvi v Sloveniji obravnaval mobilnost v industrijskih conah. Projektno območje je bila industrijska cona trata v Škofji Loka.
Ob robu predstavitve projektov je potekala še panelna razprava na temo vzpostavljanja regijskih centrov mobilnosti, na katerih so sodelovali predstavniki projektnih partnerjev, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, lokalnih skupnosti in podjetij.
V projektu SmartMOVE sodelujejo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije kot nosilec projekta in projektni partnerji Institut Jožef Stefan, Inštitut za politike prostora, Ljubljanski urbanistični zavod, Združenje delodajalcev Slovenije, GoOpti, Center energetsko učinkovitih rešitev in norveški partner Nordland Research Institute.
V projekti ReMOBIL sodelujejo Posoški razvojni center kot nosilec projekta in projektni partnerji Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, BSC Kranj, Regionalni razvojni center Koper, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, RRA Koroška, AMZS, Ljubljanski urbanistični Zavod in norveški partner Viken County Council.
26. april 2024 – Včeraj je potekal zaključni dogodek v okviru projekta INFO-GEOTHERMAL, ki je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP).
Zaključne konference se je z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj udeležil državni sekretar, mag. Marko Koprivc, ki je v svojem nagovoru poudaril, da »povečana in energetsko bolj učinkovita raba termalne vode za pridobivanje geotermalne energije lahko pomembno pripomore k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Slovenije. Ker gre za lokalni obnovljivi vir energije, njena raba znatno zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in lahko nadomesti rabo fosilnih goriv na območjih z najugodnejšim potencialom, ki so predvsem na vzhodu države.«
Geotermalna energija je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem in je ena izmed ključnih obnovljivih virov energije za energetsko prestrukturiranje Slovenije. Njen potencial je največji za sektor ogrevanja in hlajenja in najlaže dosegljivi viri termalne vode se nahajajo v SV Sloveniji. Za uspešen razvoj geotermalnih projektov morajo biti urejeni in dostopni javni podatki o geotermalnem potencialu. Zato so v okviru projekta pripravili pregledovalnik 3D geotermalnega modela severovzhodne Slovenije, ki prikazuje informacije o geološki zgradbi in temperaturah v globini do 5 km pod površjem ter lokacije in metapodatke o več kot 250 globokih vrtinah in 3.438 km geofizikalnih profilov. V občinah Beltinci, Turnišče in Dobrovnik so opredelili prednostna območja za izgradnjo novih geotermalnih vrtin in trajnih industrijskih rastlinjakov.
V smernicah za razvoj geotermalnih projektov so projektni partnerji izpostavili razlike v zahtevani dokumentaciji in postopkih treh zakonov, ki urejajo rabo globoke geotermalne energije. To so Zakon o vodah, Zakon o rudarstvu in od poletja 2023 tudi Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE). Da bi v prihodnje olajšali in poenotili postopke, so podali predloge za odpravo neskladij.
S projektom so uspeli povezati glavne akterje geotermalnega razvoja v Sloveniji in oblikovati skupne izzive novega nacionalnega geotermalnega združenja. Ogledov dobrih praks na Islandiji, Hrvaškem in v Sloveniji ter strokovnih srečanj se je udeležilo preko 120 slovenskih strokovnjakov in predstavnikov lokalnih skupnosti skupaj z več kot 30 kolegi iz Evrope in ZDA. Na mednarodni poletni geotermalni šoli v Ljubljani so izobrazili 24 večinoma doktorskih študentov iz 15 držav, na delavnicah pa termalne vode približali več kot 500 osnovnošolcem.
INFO-GEOTHERMAL je prvi projekt, namenjen inovativni krepitvi zmogljivosti sektorja rabe globoke geotermalne energije v Sloveniji. Sodelovanje Geološkega zavoda Slovenije, Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Skupnosti občin Slovenije ter islandskega partnerja Reykjavik University, Iceland School of Energy je doseglo oba poglavitna cilja. Prvi je izboljšanje razpoložljivosti informacij, ki podpirajo razvoj projektov z učinkovito kaskadno uporabo termalne vode in drugi povečati znanje in ozaveščenost o trajnostnih načinih rabe globoke geotermalne energije.
25. april 2024 – Dve kranjski šoli sta bogatejši za učilnici na prostem. Njuna postavitev je nastala v okviru projekta SCHOOL21 – gremo ven! (SCHOOL21), ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Udeležence je ob otvoritvi učilnice na prostem na Gimnaziji Franceta Prešerna nagovorila ravnateljica Mirjam Bizjak. Poudarila je pomembnost te pridobitve za šolski prostor, predvsem pa za dijake. »Dijaki, ne se učiti samo za ocene in točke, učite se zase, za življenje,« je še dodala.
Povezovanje dogodka in kulturni program so pripravili dijaki. V njihovem nagovoru je bilo zaznati veliko željo po svobodi, kar jim bo v okviru izvedbe pouka dodatno omogočala prav nova učilnica na prostem. Svobodo bodo lahko okušali vse do neba, prav do Sonca in zvezd.
Nekaj dni prej je učilnico na prostem otvorila tudi OŠ Franceta Prešerna. Učenci bodo lahko na prostem spoznavali različne vsebine, skrbeli za rastline in se še na druge načine učili za prihodnost.
Projekt SCHOOL21 s pomočjo razvoja nove metode in orodja poučevanja mlade tekom procesa formalnega izobraževanja opremi z veščinami in znanji za 21. stoletje, ki so potrebni za samostojno življenje in delo ter opolnomoči in motivira učitelje za uporabo inovativnih metod poučevanja. V njem sodelujejo nosilec projekta Gimnazija Franceta Prešerna, slovenski projektni partnerji OŠ Franceta Prešerna Kranj, SOCIALNA AKADEMIJA – zavod za izobraževanje, raziskovanje in kulturo in BSC d. o. o. ter norveški projektni partner Møre and Romsdal County Council.
23. april 2024 – V Ljubljani sta v okviru projekta Vzpostavljanje novih modulov poučevanja na področju obogatene in navidezne resničnosti (Think XR) potekali nacionalna in zaključna konferenca. Projekt, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, vzpostavlja inovativne prakse pri uvedbi novih izobraževalnih programov s področja virtualne oz. obogatene resničnosti, izvaja usposabljanja učiteljev in mentorjev ter razvija nove didaktične pripomočke.
Udeležence je najprej nagovorila mag. Jasmina Mihelak Zupančič, ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice – Zreče, ki nastopa v vlogi nosilca projekta. Povzela je rezultate projekta, ki so presegli pričakovanja. Izpostavila je XR partnerstvo (ang. XR – extended reality; slov. obogatena, navidezna in mešana resničnost), ki je povezalo izobraževanje in industrijo ter poudarila, da je nakup opreme v okviru projekta omogočil bolj interaktivno učenje, vizualizacijo ter prakso, ki je bila do sedaj neizvedljiva. Za vse to pa so potrebna nova znanja, zato je ključno usposabljanje izobraževalnega kadra. Novi poklici trkajo na vrata, zato je pomembno, da tukaj in sedaj razmišljamo tudi o strateških ukrepih in novih paradigmah izobraževanja.
Zbrane sta uvodoma nagovorila še Urban Kodrič z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Aleksandar Sladojević s Centra RS za poklicno izobraževanje, ki sta poudarila pomen uporabe novih tehnologij in digitalnega izobraževanja, saj je digitalizacija priložnost za razvoj družbe.
Aleš Pevc, predstavnik projektnega partnerja Tehnološki park Ljubljana, je predstavil rezultate projekta v številkah. V različnih aktivnostih je sodelovalo več kot 420 udeležencev, izvedli so 100-urni program za mentorje, 40 ur programa izobraževanja XR akademije, pilotne izvedbe XR akademije za učitelje in mentorje, študente in zaposlene ter dijake. Pripravili so dolgoročni načrt uvajanja XR vsebin v programe izobraževanja in usposabljanja, različna e-gradiva, spoznavali primere dobre prakse na Norveškem, vzpostavili institucionalno sodelovanje in mrežo XR partnerstva itd.
V nadaljevanju celodnevnega dogodka so se zvrstili mnogi sogovorniki, ki so predstavili uporabo XR tehnologij za različne namene (npr. za oblikovanje pametne učilnice, učenje tujih jezikov, uporabo vživetvenih e-učbenikov, spoznavanje kulturne dediščine, predstavitev arhitekturnih rešitev ipd.) in poudarili pomen sodelovanja v XR partnerstvu. Predstavili so tudi rezultate XR akademije, digitalne pripomočke za razvoj inovativnih pedagoških pristopov, kot je delo na CNC stroju v navidezni resničnosti, kar je bil eden od rezultatov uspešnega sodelovanja učiteljev in dijakov Šolskega centra Slovenske Konjice – Zreče.
Gabriel Hanssen Kiss, predstavnik norveškega projektnega partnerja Norwegian University of Science and Technology, je predstavil uporabo tehnologije razširjene resničnosti (ang. augmented reality, AR) v izobraževanju na njihovi univerzi ter izkušnje študentov.
Različne okrogle mize so postregle z razmišljanji o strategijah pri uvajanju novih tehnologij v izobraževalne programe v Sloveniji, izzivih in priložnostih uvajanja novih XR programskih modulov in kurikuluma v izobraževalne institucije, razvoju digitalnih kompetenc in povezovanju izobraževalnega sistema z gospodarstvom ter o prihodnosti XR tehnologij in vlogi učitelja v prihodnosti.
Dijaka Adam Macuh (Šolski center Slovenske Konjice – Zreče) in Timon Gorjan (Šolski center Nova Gorica) ter študenta Jaka Kordiš (Fakulteta za elektrotehniko UL) in Žiga Gobec (Fakulteta za računalništvo in informatiko UL) so na okrogli mizi razmišljali o prihodnosti uporabe novih tehnologij v izobraževanju ter poželi navdušenje udeležencev za pragmatično in kritično razmišljanje. Bili so enotni, da so nove tehnologije zelo uporabne, pri njihovi uporabi pa so potrebni preudarnost, zmernost ter upoštevanje varnosti. Ključna je tudi izobrazba učiteljev za podajanje znanja. Zavedajo se, da mladi odraščajo ob kratkih videoposnetkih in družbenih omrežjih, ki zahtevajo kratkotrajno pozornost in omogočajo hitro dostopnost, zato se jim zdi še vedno pomembno, da se učijo iz knjig in pišejo v zvezke, ki jih silijo k daljši koncentraciji in pozornosti. Nove tehnologije so prihodnost, niso pa za vedno in za vse.
Različno opremo za obogateno in navidezno resničnost so v okviru dogodka udeleženci lahko tudi preizkusili in se tako sami prepričali o njeni široki uporabnosti.
Projekt Think XR je rezultat sodelovanja med različnimi institucijami: nosilec projekta je Šolski center Slovenske Konjice – Zreče, slovenski projektni partnerji so Tehnološki park Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Univerza na Primorskem, HASHNET d. o. o. in Unior Kovaška industrija, d. d., norveški projektni partner pa je Norwegian University of Science and Technology.
23. april 2024 – V sklopu projekta Karierni center Posavje, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma, izvajajo številne aktivnosti in ena izmed njih je tudi okrogla miza “Karierna sinergija”, kjer so se srečali predstavniki mladih in delodajalcev, ki so razpravljali o karierah in priložnostih v Posavju.
S konferenco in okroglo mizo so povezali ključne akterje lokalnega okolja za karierno usmerjanje mladih (gospodarstvo, mladi, šolstvo). Vse zbrane je v uvodnem nagovoru pozdravila direktorica Razvojne regionalne agencije mag. Nataša Šerbec. Projekt in predvsem dosežke je predstavila Simona Hostar, koordinatorka projekta Karierni center Posavje.
Na okrogli mizi so sodelovali Nataša Unetič Tomše, direktorica Kemokovina, d. o. o., Doroteja Volovec, direktorica Invalidskega podjetja LUMIA, d. o. o., in Zaposlitvenega centra Lumis, Tina Živič, Klub posavskih študentov, Ana Kramperšek, karierna svetovalka Ljudske univerze Krško, Simona Hostar, koordinatorica projekta Karierni center Posavje, RRA Posavje in Andraž Dostal, samostojni podjetnik in predstavnik mladih.
Dogodek je moderirala Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško.
Nataša Unetič Tomše, direktorica podjetja Kemokovina, d. o. o., je poudarila vlogo mikro in malih podjetij. »Dogodek kot je današnji z vidika mikro in malih srednjih podjetij je zelo dobrodošel, ker sploh segment mikro in malih podjetij težko drugače predstavlja svoje dejavnosti v nekem širšem okolju,« je dejala.
Karierne priložnosti v lokalnih podjetjih
Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško, je razložila cilje konference in poudarila, da je bil »namen današnje konference, da približamo tako delodajalcem in izobraževalnim ustanovam kot tudi lokalni skupnosti, da se je treba pogovarjati o karierni prihodnosti mladih«.
Udeleženci so izrazili upanje za prihodnje iniciative. »Vsekakor pozdravljam takšne projekte in upam, da bo sodelovanje na tem področju v prihodnje dobro, širše, da bomo vključeni v ta segment,» je dodala Nataša Unetič Tomše.
Tina Živič iz Kluba posavskih študentov je poudarila pomen dogodka za vzpostavljanje stika med mladimi in delodajalci, kar je ključno za uspešno integracijo mladih na trgu dela. »Najbolj pozitivno se mi zdi, da smo se srečali med seboj mladi in starejša generacija oziroma z delodajalci, ker se mi zdi, da to nam to najbolj manjka, torej stik med izobraževanjem in z delodajalci, predvsem v lokalnem okolju,« je dodala.
Karierna sinergija kot most med izobraževanjem in industrijo
Direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško, Janja Starc, je na konferenci poudarila, da je nujno mladim približati različne karierne možnosti, ne le v velikih podjetjih, ampak tudi v manjših lokalnih podjetjih. Dogodek je bil namenjen tudi temu, da delodajalci lahko predstavijo, kaj vse lahko ponudijo mladim.
Udeleženci so izrazili upanje, da bo sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in industrijo še napredovalo, in da bodo takšni projekti nadaljevali s povezovanjem različnih sektorjev za boljše razumevanje in izkoriščanje lokalnih potencialov. Debata na konferenci je bila, po besedah udeležencev, plodna in obetavna za prihodnje.
V projektnem partnerstvu sodelujejo Regionalna razvojna agencija Posavje (kot nosilec projekta), Mestna občina Krško, Zavod za mladino in šport Krško, Ljudska univerza Krško, Območna obrtno – podjetniška zbornica Krško in norveški partner Collective Innovation iz Osla.
23. april 2024 – V aprilu se je odvila zaključna konferenca projekta Recikliranje hitrih antigenskih LFIA testov (Covid-19) – LFIA-REC, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji.
Pozdravni nagovor je podal dekan Fakultete za strojništvo v Mariboru, red. prof. dr. Matej Vesenjak, ki je navzočim izrazil dobrodošlico.
Zvrstila so se predavanja. V prvem predavanju so se s strani projektnega partnerja Fakultete za strojništvo, Univerze v Mariboru, osredotočili na zasnovo postopka reciklaže nanodelcev zlata in termoplasta iz odpadnih hitrih testov. Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru je izvajala in koordinirala razvojne aktivnosti LFIA-REC projekta, s ciljem zasnove postopka za separacijo testnih lističev od kaset hitrih testov in nadaljnjo ekstrakcijo ter rafinacijo nanodelcev zlata.
V drugem predavanju je več projektnih partnerjev predstavilo eksperimentalno delo, ki so ga izvedli z namenom preučitve možnosti uporabe mlevine, pridobljene iz recikliranih hitrih antigenskih testov, za uporabo v izdelkih v elektro industriji.
Tretje predavanje je obravnavalo recikliranje ohišij hitrih antigenskih testov za SARS-CoV-2. Na Fakulteti za tehnologijo polimerov so v sklopu LFIA-REC projekta sodelovali pri separaciji hitrih testov, recikliranju plastike in karakterizaciji. Na začetku projekta so izvedli karakterizacijo termičnih lastnosti in kemijske sestave različnih ohišij hitrih testov, ki so v obtoku v Sloveniji, kar je dalo ključne informacije za načrtovanje ostalih aktivnosti v projektu.
Četrto predavanje – s strani projektnega partnerja Inštitut za kovinske materiale in tehnologije – je obravnavalo karakterizacijo nanodelcev zlata, recikliranih iz hitrih antigenskih LFIA testov.
Peto predavanje se je nanašalo na rafinacijo nanodelcev zlata za ponovno uporabo v USP sintezi. Za rafinacijo nanodelcev zlata je treba komponente LFIA testa kemično obdelati s kislinami za odstranjevanje kontaminacij, preostalih organskih in anorganskih snovi, ter stranskih produktov. Na osnovi rezultatov karakterizacije nanodelcev zlata in eksperimentalnih testiranj rafinacije tekom izvajanja projekta so določili končni protokol za ločevanje nanodelcev zlata iz membran in prečiščevanje pridobljenega zlata za nadaljnje proizvodne postopke.
Osrednji del konference je zavzela predstavitev rezultatov, dosežkov in kazalnikov ob zaključku izvajanja LFIA-REC projekta. Uvedli so protokol zbiranja in rokovanja s testnimi ploščicami, kar je bil tudi eden izmed zastavljenih kazalnikov projekta. Zasnovani in razviti protokol zbiranja uporabljenih hitrih antigenskih testov ter sočasne dejavnosti so pomembno pripomogle k zmanjševanju odpadkov v zdravstvu Republike Slovenije.
S strani projektnega partnerja Surovina so predstavili separacijo hitrih antigenskih LFIA testov. V svojih prostorih so postavili, zagnali in izvedli separacijo dobavljenih hitrih antigenskih LFIA testov do dveh ločenih frakcij: plastičnih ohišij in testnih palčk z nanodelci zlata.
Nosilec projekta je Univerza v Mariboru, v njem soustvarjajo še Plastika Skaza, d. o. o, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zlatarna Celje, d. o. o., Univerzitetni klinični center Maribor in Surovina, Družba za predelavo odpadkov, d. o. o.
22. april 2024 – Ekonomska šola Murska Sobota je v sodelovanju s projektnimi partnerji projekta TALENT LAB gostila dogodek, ki je združil mlade pomurske talente in regijsko gospodarstvo.
Uvodni pozdrav je podal Darko Petrijan, ravnatelja Ekonomske šole Murska Sobota, ki je poudaril pomen inovacij in sodelovanja za razvoj regije. Podžupan Mestne občine Murska Sobota, dr. Timi Gomboc, in mag. Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, sta izrazila podporo projektu, ki krepi povezave med izobraževanjem in gospodarstvu. Dr. Thomas Berker z Norwegian University of Science and Technology je poudaril vrednost mednarodnega partnerstva v izobraževanju in inovacijah.
V ospredju dogodka je bil t. i. »Pitch day«, kjer so dijaki zaključnih letnikov in študenti predstavili rešitve realnih podjetniških izzivov.
Projekt TALENT LAB je bil zasnovan kot platforma za povezovanje izobraževalnega sektorja s potrebami lokalnega gospodarstva, kar je mladim omogočilo, da so svoje kompetence krepili v realnem poslovnem okolju.
Dogodek so zaznamovale predstavitve mladih talentov, ki so na kreativen način predstavili svoje rešitve za izzive, postavljene s strani podjetij. Od izboljšav v gostinstvu, kmetijstvu, strojništvu, do inovacij v čistilnih napravah in vinogradništvu, so udeleženci dokazali, da je pomurska regija polna neizkoriščenega potenciala mladih inovatorjev.
Udeleženci, med katerimi so bili dijaki Ekonomske šole Murska Sobota, Dvojezične srednje šole Lendava, Biotehniške šole Rakičan, Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci ter študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, so preteklih nekaj mesecev intenzivno delali na projektih, ki so jim jih zastavila priznana pomurska podjetja. Med podjetji, ki so sodelovala pri izzivih, so bile Pomurske mlekarne, CEROP, VERMIS, Grede Tešanovci, Atharia, Kmetijsko gospodarstvo Lendava, Čistilna naprava Lendava, Elektromaterial Lendava, Nutrivita, Paradajz in Radgonske gorice, kar je dijakom in študentom omogočilo, da so svoje teoretično znanje preizkusili v praksi.
Zaključek dogodka je zaznamovala predaja priznanj in zahval udeležencem ter povzetek dosežkov, ki so jih skupaj ustvarili mladi talenti, izobraževalne institucije in podjetja. TALENT LAB ni le dokazal, da so inovacije ključne za razvoj regije, ampak je tudi postavil temelje za prihodnje projekte, ki bodo še naprej spodbujali sodelovanje med akademskim svetom in industrijo.
Projekt TALENT LAB, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, soustvarjajo Pomurski tehnološki park, podjetje za pospeševanje podjetništva v Pomurju, d. o. o., kot nosilec projekta in projektni partnerji Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Ekonomska šola Murska Sobota, Dvojezična srednja šola Lendava, Biotehniška šola Rakičan, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci ter norveški partner Norwegian University of Science and Technology, Faculty of Humanities.
22. april 2024 – V okviru projekta studioKroG, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma, so projektni partnerji organizirali zaključno konferenco z naslovom »Preprečevanje nastajanja odpadkov in krožna raba virov s ponovno uporabo.«
V uvodnem pozdravu je Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, dejala, da »je krožno gospodarstvo dolgoročna strateška usmeritev, uspešni projekti pa predstavljajo dober vzvod za celovite spremembe in uresničitev prehoda v odgovornejšo družbo prihodnosti.«
Projektni partnerji so ob zaključku projekta predstavili rezultate na ravni praktične demo-izvedbe krožnega gospodarstva za večje razumevanje delovanja krožne rabe virov.
V Sloveniji se izvajajo aktivnosti za spodbujanje ponovne uporabe, vendar to področje kliče po večjih spremembah. Ključno je, da se ustvari celovit sistem, ki bo spodbujal vse deležnike k sodelovanju. To vključuje uvedbo ekonomskih spodbud, prilagodljivost pravnih rešitev, optimizacijo zmogljivosti in ustrezno komunikacijo. Zagotoviti je treba zakonodajo, ki bo prinesla stimulativno okolje za poslovne modele ponovne uporabe. Te aktivnosti pa je seveda potrebno podpreti tudi s komunikacijskega vidika, saj je spreminjanje vedenja potrošnikov dolgotrajen proces. Pogled v prihodnost na področju ponovne uporabe materialov in izdelkov kaže na nujnost integracije krožnega gospodarstva v vse segmente družbe. Za dosego tega je ključno (nadaljnje) sodelovanje med vlado, industrijo, znanstveno skupnostjo in civilno družbo.
Skozi projekt so se navezala številna partnerstva, tako z drugimi EU projekti kot s podjetji, univerzami, NVO, ministrstvi, občinami in drugo zainteresirano javnostjo. Izzivi, katere naslavlja projekt, zajemajo širjenje zavesti in znanja o krožnem gospodarstvu, v katerem se odpadki krožno uporabijo kot viri.
V projektu sodelujejo Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj kot nosilec projekta in projektni partnerji Center ponovne uporabe, OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, azvojno raziskovalni center Ormož in Fonix AS z Norveške.
© MKRR
© MKRR
© MKRR
© MKRR
