31. januar 2023 – V sklopu sofinanciranega projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost, ki se izvaja v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, je v Kristalni palači BTC potekal mobilnostni zajtrk z naslovom Skupaj do učinkovitih alternativ osebnemu avtomobilu.
Na okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki za trajnostno mobilnost, predstavniki Ljubljanskega potniškega prometa, Slovenskih železnic-Potniški promet, Ministrstva za infrastrukturo ter ponudniki novih oblik prevozov, podjetja GoOpti, Nomago in Avantcar, ki so iskali sinergije ter možnosti za oblikovanje sistema multimodalnosti, ki bi omogočil, da bi vsakdanje poti lahko učinkovito opravljali brez osebnega avtomobila.
Eden izmed največjih izzivov trajnostne mobilnosti je množična raba osebnega avtomobila za prevoz ene same osebe. Ta je skupni vzrok zastojev in problematike parkirnih mest, s katerimi se številni ljudje spopadajo na dnevni ravni, ter visokih okoljskih obremenitev, ki jih bodo občutile prihodnje generacije. Razvoj sistema multimodalne mobilnosti, ki se bo lahko kosala z učinkovitostjo in udobjem osebnega avtomobila, je zato naša najboljša možnost, da se osvobodimo ujetosti v zanko (avto)mobilnosti.
31. januar 2023 – Obveščamo vas, da družbeni omrežji Facebook in Instagram Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP v Sloveniji zopet delujeta.
Vabljeni k obisku in spremljanju naših Facebook in Instagram profilov.
24. januar 2023 – Obveščamo, da se je nekdanja Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko preoblikovala v Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Novo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) je s 24. januarjem 2023 prevzelo vse naloge nekdanje Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), vključno z izvajanjem Norveškega finančnega mehanizma in Finančenga mehanizma EGP 2014–2021, ter področje regionalnega razvoja.
Nosilce projektov in projektne partnerje pozivamo, da pri izvajanju projektov upoštevajo to spremembo, vključno z uporabo logotipa novega ministrstva.
20. januar 2023 – Družba Petrol Geo je meseca decembra pričela s podzemnimi gradbenimi deli na opuščeni vrtini Pg-8 za potrebe pilotne Geotermične elektrarne Čentiba, za kar so Dravske elektrarne Maribor – družba iz skupine HSE – maja lani prejele gradbeno dovoljenje. Slavnostni govornik današnjega uradnega začetka podzemnih gradbenih del je bil dr. Aleksander Jevšek, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Pilotna geotermična elektrarna v naselju Čentiba v Občini Lendava bo izkoriščala geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov. Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne bo prihajala v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena (jeklena obloga vrtine) in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela tj. geotermične gravitacijske toplotne cevi in nadzemnega dela tj. hladilnega sistema in strojnice.
Podzemna dela zajemajo odstranitev obstoječih cevi, za kar je mobilizirano specialno dvigalo z dodatno opremo, s katerim se bo izvleklo trenutno postrojenje. Sledilo bo preverjanje plino-tesnosti vrtine, montaža geotermične gravitacijske toplotne cevi ter preverjanje plino-tesnosti med-cevnega prostora v vrtini. Omenjena podzemna dela potekajo v skladu z izdelanim rudarskim projektom.
Po opravljenih nevednih delih se začnejo aktivnosti na nadzemnem delu izgradnje pilotne geotermične elektrarne, in sicer gradbena dela (izgradnja treh gradbenih podstavkov, kanalizacije, vodovoda in elektrovoda), dela na elektro in strojni inštalaciji, tehnični pregled, modeliranje in dolgoročni monitoring poskusnega obratovanja ter ocena geotermičnega potenciala opuščenih naftno-plinskih vrtin v Sloveniji in priprava smernic za razvoj projektov za izgradnjo inovativnih geotermičnih elektrarn. Zagonski testi prve geotermične elektrarne v Sloveniji so načrtovani junija letos.
V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu. Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in možnost izrabe opuščenih vrtin po svetu.
Slavnostni govornik, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek je čestital nosilcu projekta Dravskim elektrarnam in vsem partnerjem projekta SI-Geo-Electricity, ki so na javnem razpisu programa Okolje pridobili sredstva iz finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in poudaril: »Vesel sem, da smo lahko v okviru finančnega mehanizma EGP zagotovili sredstva za tako pomemben projekt kot je gradnja prve geotermične elektrarne v Sloveniji. Inovativni pilotni projekt lahko predstavlja pomemben mejnik za izrabo brezogljične geotermične energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah v Sloveniji in v svetu. Je tudi izjemna razvojna priložnost za Pomurje. Upam, da bo projekt prinesel želene rezultate ter da bo geotermični potencial SV Slovenije dal nov razvojni zagon gospodarstvu Pomurske regije in hkrati prispeval k razogljičenju in večji energetski neodvisnosti Slovenije, ki je v teh zaostrenih razmerah še posebej pomembna.«
Janez Magyar, župan Občine Lendava:»Aktivnosti v okviru projekta ˝SI-Geo-Electricity – Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, pilotni projekt˝ so velika priložnost tako za Slovenijo kot Občino Lendava. S postopki in aktivnostmi za uporabo geotermalne energije smo v Lendavi začeli že pred več leti in jo uporabljali v turizmu, kmetijstvu ter daljinskemu ogrevanju, sedaj pa se odpirajo tudi možnosti za pridobivanje električne energije. Želimo, da ta pilotni projekt da ustrezne rezultate, že sedaj pa načrtujemo tudi druge smele projekte za izrabo geotermalnega potenciala. V tej finančni perspektivi EU je velik poudarek na tovrstnih področjih, naša naloga je, da smo v pristopih in aktivnostih smeli, da bomo lahko izkoristiti možnosti lažje izrabe tega potenciala. Občina Lendava bo vsem tistim, ki želijo na tem področju iskati svojo priložnost na razpolago kot parter. Največji interes Občine Lendava pa je v razširitvi mreže daljinskega ogrevanja tudi na gospodarske subjekte/objekte ter strnjena naselja v naši občini.«
Mag. Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor je poudaril: »Ponosen sem, da Dravske elektrarne Maribor, skupaj s partnerji orjemo ledino tudi na področju potencialnega koriščenja globoke geotermije, in da smo projekt pripeljali do točke, ko so se lahko začela izvajati gradbena dela.
Specifika pilotne geotermične elektrarne Čentiba – nazivne moži 50 kW in letne proizvodnje 400 MWh električne energije – na opuščeni plinski vrtini Pg-8 bo v uporabi geotermične gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krogotok tehnološkega medija. Za delovanje elektrarne je potrebna ena suha vrtina, premera približno 30 centimetrov.
V svetovnem merilu gre za tržno nišo na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Pilotni projekt bo prva aplikacija tega principa, ki je plod slovenskega znanja. Izvedba projekta predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizko-ogljično družbo. Predmetni projekt je dodana vrednost za lokalno skupnost, kot tudi za celotno Slovenijo. Posebej sem vesel, da smo znanje, izkušnje in interes združile slovenske družbe ob podpori resornih ministrstev ter Občine Lendava.«
Mag. Štefan Hozjan, direktor Petrol Geo: »V družbi Petrol Geo smo ponosni, da smo lahko del postavitve prve geotermične elektrarne v Sloveniji. Kot družba smo bili že pred desetletjem del pomembne zgodbe – postavitve prvega sistema ogrevanja z geotermalno energijo v Sloveniji, tukaj v Lendavi. In to zgodbo, zelene prihodnosti, nadaljujemo naprej. Tudi s tem projektom, ki danes dobiva svoj zagon. Tovrstni projekti so pomembni, zlasti sedaj, ko energetska kriza pred nas postavlja nove izzive, s katerimi se nam do sedaj ni bilo potrebno ukvarjati. In eden od odgovorov na tovrstne izzive je tudi postavitev geotermične elektrarne v Sloveniji, s katero bomo pomembno pripomogli, da bomo energetsko čim bolj neodvisni. Seveda pa bo tovrstni projekt odlična iztočnica tudi za vse nadaljnje projekte okoli vrtin. In teh razvojnih korakov se v naši družbi veselimo. Kajti družba Petrol Geo je razvojna naravnana družba, ki je s svojim delovanjem zavezana k pridobivanju zelene energije iz obnovljivih virov energije. Naša želja je namreč, da tako kot je simbolično leta 1943 postala prva vrtina sprožilec intenzivnega industrijskega razvoja širšega Lendavskega področja, postane tudi prva geotermična elektrarna sprožilec intenzivnejših vlaganj v razvoj in izkoriščanje geotermalne energije na tem območju.«
Dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije je poudaril, »da GeoZS s sodelovanjem v projektu sledi svojemu osnovnemu poslanstvu: zagotoviti čim boljše poznavanje geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije in predajati znanje vsem zainteresiranim deležnikom za smotrno rabo Zemljinega pod površja ob upoštevanju najvišjih standardov varovanja okolja.
Dosedanje raziskave v severovzhodni Sloveniji potrjujejo izreden potencial za pridobivanje geotermalne toplote z rabo termalne vode iz globine do približno dveh kilometrov. Na širšem območju je bilo za raziskave nafte in plina ali možnost njihovega skladiščenja izvrtanih več kot 200 globokih vrtin, izmed katerih jih danes približno desetina lahko »proizvaja« termalno vodo.
Nekatere vrtine na globinah okrog treh kilometrov dosegajo tudi temperature do 150 °C. Tehnologija »globoke geosonde«, ki bo uporabljena na Pg-8, ne vpliva na vodno bilanco geotermalnih vodonosnikov, povzroča pa spremembo toplotnega polja v okolici vrtine. Zato bomo z lokalnim 3D geološkim in geotermičnim modelom ocenili kapaciteto njenega delovanja in dolgoročni vpliv na pod površje.
Zelo nas veseli, da sodelujemo v projektu, s katerim bomo zelo kmalu potrdili in kvantificirali geotermalni potencial Slovenije za proizvodnjo geotermalne elektrike in to že z rabo obstoječih objektov. Hkrati bomo poskušali olajšati nove investicije z razvojem zakonodajnih smernic za rabo takšnih inovativnih energetskih sistemov.
Ob tem uspešnem primeru velja spomniti, da so številni deli Slovenije v globinah pod nekaj sto metrov še slabo ali povsem neraziskani, zato so investicije v nove globoke vrtine zelo tvegane. Prenekateri geotermalni viri toplote ali elektrike ostajajo neodkriti in s tem si povzročamo tudi gospodarsko škodo, saj ne uporabljamo zelene energije, ki je enostavno dostopna pod našimi nogami in je vedno na voljo. Zato je nujno potrebno okrepiti raziskave za izboljšanje poznavanja večjih globin vsaj na najbolj perspektivnih geotermalnih območjih. Tako bi lahko že v bližnji prihodnosti postavili geotermalne toplarne in elektrarne ne le na desetletja starih opuščenih vrtinah, ampak predvsem na novih, tehnološko dovršenih vrtinah, ki bodo optimalno služile našim potrebam še desetletja v prihodnost.«
11. januar 2023 – Obveščamo vas, da imamo težave z delovanjem družbenih omrežij Facebook in Instagram Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP v Sloveniji.
Napako poskušamo odpraviti in se vam zahvaljujemo za razumevanje.
9. januar 2023 – V predprazničnem decembru 2022 smo v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko obeležili otvoritev in predajo namenu show-room ponovne uporabe, ki je nastal v sklopu sofinanciranega projekta StudioKroG – Studio krožnega gospodarstva.
Slavnostni dogodek je otvoril državni sekretar mag. Marko Koprivc, prisotni pa so bili tudi predstavniki nosilca projekta ZRS Bistra Ptuj ter projektnih partnerjev Center ponovne uporabe (CPU), OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, Razvojno raziskovalni center Ormož ter Fonix AS iz Norveške.
“Nov kotiček, urejen z opremo, ki prenovljena ponovno vstopa v uporabo, je košček mozaika krožnega gospodarstva. Je naša odgovornost in delček naše poti k planetu brez odpadkov,” je v svojem nagovoru poudaril državni sekretar mag. Marko Koprivc, ki je ob tem izrazil zadovoljstvo, da Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko daje zgled odgovornega odnosa do okolja.
Projekt StudioKroG se izvaja v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
5. januar 2023 – Konec leta 2022 so se slovenski projektni partnerji v okviru projekta Opolnomočenje in vključitev oseb NEET na trg dela in razvoj celostnega programa podpornih storitev za osebe NEET, vključno s pripravo sistemskih rešitev (PreseNEETi se) udeležili študijskega obiska v mestu Stavanger na Norveškem.
Norveški projektni partner Veiledernettverket NOSCO/Norwegian Organisation for Supervision and Co-Operation je udeležencem pripravil pester program, ki jim je omogočil vpogled v dobre prakse dela z mladimi osipniki, kaznjenci, osebami s težavami v duševnem zdravju in drugimi brezposelnimi mladimi v številnih norveških organizacijah (The Ullandhaug Organic Farm Foundation, NAV Eiganes and Tasta, TAFU Rogaland, UngInvest Rogaland, Metropolis, Fellesverket/Red Cross, Fra offer til kriger, IPS – Ung). Predstavljeni so bili programi in metode za delo s temi ciljnimi skupinami, večkrat pa je bila izpostavljena tudi pomembnost zaupanja, ki se mora za uspešno delo vzpostaviti med klienti in svetovalci ter individualna naravnanost programa za vsakega udeleženca, ki temelji na njegovih željah, ciljih in zmožnostih ter vodi v zaposlitev kot končni cilj.
Raziskavo o populaciji NEET je prek videa predstavila Tonje Fyhn, direktorica Worklife and Inclusion, NORCE Research, na tiskovni konferenci pa je bilo predstavljeno poročilo o analizi obstoječega stanja v Sloveniji in na Norveškem.
Z izvedbo študijskega obiska na Norveškem in spoznavanjem dobrih praks so se še dodatne okrepile bilateralne vezi med norveškim in slovenskimi projektnimi partnerji.
Več o projektu PreseNEETi se, ki se izvaja v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, najdete na tej povezavi.
15. december 2022 – V Pretorski palači v Kopru sta potekali novinarska konferenca in okrogla miza, v okviru katerih je bil predstavljen projekt Sončna energija za zmanjšanje emisij (SOPOREM), sofinanciran v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Nosilec projekta je Luka Koper , projektna partnerja pa sta Mestna občina Koper in Greenstat ASA iz Norveške.
Projekt SOPOREM vzpostavlja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v koprskem pristanišču in Mestni občini Koper z izgradnjo dveh sončnih elektrarn, ki prispevata k zmanjšanju ogljičnega odtisa in zmanjšanju emisij in toplogrednih plinov. Splošni cilj projekta je povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
14. december 2022 – V Ljubljani je potekalo peto srečanje Odbora za sodelovanje za program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Srečanja so se udeležili predstavniki Nosilca programa in programskega partnerja iz države donatorice (Norveška agencija za okolje, ang. NEA – Norwegian Environment Agency), kot opazovalke pa so na srečanju sodelovale še predstavnice Ambasade Kraljevine Norveške v Budimpešti, Urada za finančne mehanizme ter Nacionalne kontaktne točke.
Udeleženci so razpravljali o napredku izvajanja programa, predvsem o projektih, ki so bili izbrani v okviru javnega razpisa, o predlogu bilateralne aktivnosti ter o sredstvih, ki so v okviru Sklada za bilateralne odnose na voljo za program v ta namen.
Udeleženci so prisluhnili tudi nosilcema projektov StudiKROG in SmartMOVE, ki sta predstavila napredek pri njihovem izvajanju.
Več o programu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je na voljo na tej povezavi.
13. december 2022 – V Ljubljani je potekalo četrto srečanje Odbora za sodelovanje za program Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Srečanja so se udeležili predstavniki Nosilca programa in programskih partnerjev iz držav donatoric (Norveški direktorat za visoko šolstvo in veščine, ang. HK-dir – Norwegian Directorate for Higher Education and Skills ter Nacionalna agencija za mednarodne zadeve iz Lihtenštajna, ang. AIBA – National Agency for International Education Affairs), kot opazovalke pa so na srečanju sodelovale še predstavnice Ambasade Kraljevine Norveške v Budimpešti, Urada za finančne mehanizme ter Nacionalne kontaktne točke.
Udeleženci so razpravljali o napredku izvajanja programa, predvsem o projektih, ki so bili izbrani v okviru javnega razpisa, o predlogu bilateralne aktivnosti ter o sredstvih, ki so v okviru Sklada za bilateralne odnose na voljo za program v ta namen.
Udeleženci srečanja so si ogledali prostore Hiše za otroke (vnaprej opredeljen projekt Hiša za otroke/Barnahus) ter prisluhnili izčrpni predstavitvi izvajanja tega projekta s strani nosilca projekta. Udeleženci so prisluhnili tudi nosilcu vnaprej opredeljenega projekta Kombinirano izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju (KIPSI), ki je prav tako predstavil, kako poteka njegovo izvajanje.
Več o programu Izobraževanje – krepitev je na voljo na tej povezavi.
