29. marec 2023 – V okviru izvajanja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 je potekal že 5. letni sestanek z državami donatoricami, Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško, tokrat v Postojni. Namen srečanja je bil pregled stanja programov ter zagotoviti čim bolj učinkovito črpanje sredstev obeh finančnih mehanizmov.
V uvodnem nagovoru je dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija prišla do točke, ko v celoti izvaja vse projekte in programe, ki so načrtovani v okviru sedanjega obdobja financiranja. »Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP sta, poleg razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike, pomemben vir financiranja, ki podpira razvoj Slovenije. Prepričan sem, da bodo vsi projekti, ki se trenutno izvajajo, na koncu pomembno prispevali k uresničevanju zastavljenih ciljev in pozitivnim premikom na področjih, ki so strateškega pomena ne le za Slovenijo, ampak tudi zunaj naših meja. Prepričan sem tudi, da bomo v prihodnjih letih še okrepili naše sodelovanje in se še naprej učili drug od drugega,« je dejal minister.
Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške iz Budimpešte, se je zahvalila za dobro sodelovanje in predano delo v okviru finančnih mehanizmov. Poudarila je, da finančna mehanizma predstavljata velik potencial za nadaljnje sodelovanje Norveške in Slovenije. Kristín A. Árnadóttir, veleposlanica Islandije, se je prav tako zahvalila za odlično sodelovanje in spomnila na pretekle primere dobrih praks bilateralnega sodelovanja. Predstavila je tudi področja za katere se bo Islandija zavzemala v pogajanjih za prihodnje obdobje financiranja.
Predstavitev poročila in izvajanja programov
V prvem delu srečanja je bilo predstavljeno Kombinirano strateško in letno poročilo za leto 2022. Predstavnica Urada za finančne mehanizme je predstavila Sklad za civilno družbo – Active Citizens Fund, program Socialni dialog – dostojno delo, in dva horizontalna sklada, Sklad za regionalni razvoj in Sklad za zaposlovanje mladih, s poudarkom na sodelovanju slovenskih institucij. Nosilec programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je poročal o izvajanju obeh programov in projektov. Urad RS za nadzor proračuna pa je predstavil svoje delo in revizijsko poročilo. Donatorji so pozdravili napredek v zadnjih mesecih in Slovenijo pozvali k čim bolj učinkoviti implementaciji projektov.
V okviru Sklada za bilateralne odnose je bila predstavljena bilateralna inciativa »Podpiranje zelenih zagonskih podjetij jutrišnjega dne«, ki jo Primorski tehnološki park izvaja v sodelovanju s tremi norveškimi partnerji (Oslo Science Park – STARTUPLAB, Insj UIO in Park Hamar – Learning HUB). Ključni dolgoročni cilj te iniciative je poiskati nove načine, kako opolnomočiti današnjo mladino, da bo lahko izkoristila priložnosti prihodnosti z ustvarjanjem delovnih mest, ki so okoljsko trajnostna in družbeno odgovorna.
Na drugem delu srečanja so se predstavili trije projekti. Najprej je občina Postojna predstavila lokalni projekt Predjama Sustainable, s katerim si prizadevajo za trajnostne rešitve in ureditve na področju mobilnosti, saj je dosedanja prometna obremenjenost turistične destinacije Predjama neprimerna in moteča tako za lokalne prebivalce kot tudi za okolje.
Predstavniki Posoškega razvojnega centra so skupaj z norveškim partnerjem Viken County Council predstavili projekt ReMOBIL, v okviru katerega oblikujejo model in testirajo šestih regionalnih centrov mobilnosti. Spregovorili so tudi o tem, zakaj je potrebno in dobrodošlo bilateralno sodelovanje.
Nazadnje je KUD Center 21 predstavil projekt Varuhinje rek, ki se izvaja v okviru Sklada za civilno družbo – Active Citizens Fund. S projektom želijo povečati ozaveščenost slovenske javnosti o pomenu varovanja naravnih in človeških okolij, predvsem vodotokov, ter spodbujanje aktivnega državljanstva na tem področju.
24. marec 2023 – V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je potekala predstavitev projekta LFIA–REC, ki s podporo Norveškega finančnega mehanizma uvaja recikliranje hitrih antigenskih testov za Covid-19. »Poleg inovativnosti je dodana vrednost tega projekta, da povezuje mariborsko univerzo, tamkajšnji klinični center in podjetja,« je poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek.
Ena od posledic pandemije Covid-19 je kopičenje večjih količin odpadkov, tudi hitrih antigenskih testov. Cilj njihovega recikliranja je zmanjšati število takšnih odpadkov na način, da se ločeno reciklirata bela plastika in nanozlato, ki sestavljata hitre antigenske teste.
Po besedah Martina Rakuše, vodje projekta v UKC Maribor, so samo v njihovem zavodu v letu 2020 ustvarili 1854 ton odpadkov, od tega 276 ton infektivnih odpadkov, tedensko pa okoli 2000 hitrih antigenskih testov. Zato je za bolnišnico pomembno, da najde način recikliranja čim večje količine odpadkov, je dejal Rakuša.
Vodja projekta dr. Rebeka Rudolf z mariborske strojne fakultete je dejala, da bodo, ko bo recikliranje zaživelo v praksi, k zbiranju rabljenih hitrih antigenskih testov povabili tudi druge zdravstvene ustanove in posameznike, ki bi lahko uporabljene teste odlagali v zdravstvenih domovih: »Zdaj te teste, ki veljajo za nevarne odpadke, sežigamo. Ob sežigu enega milijona hitrih testov, ki uporabljajo za oznake nanozlato, zavržemo 0,1 grama zlata in 5000 kilogramov plastike, ki je uporabljena za ohišja. To predstavlja okvirno ocenjeno vrednost 15.000 evrov«.
Njen sodelavec Tilen Švarc pa je pojasnil, da bodo reciklirano plastiko po ločitvi materialov lahko uporabljali za izdelavo elektroinštalacijskih ohišij, nanozlato pa je mogoče uporabiti predvsem v številnih kozmetičnih in optičnih izdelkih.
»Gre za inovativen projekt, ki sledi konceptu krožnega gospodarstva. Sledi cilju razbremenitve okolja oz. zeleni politiki, ki je tudi prednostno področje evropske kohezijske politike in Norveškega finančnega mehanizma, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za sofinanciranje takšnih projektov,« je v uvodnem nagovoru dejal minister Jevšek. Poudaril je tudi pomen povezovanja različnih deležnikov, ki so tako javni zavodi kot podjetja: »Poleg inovativnosti je dodana vrednost tega projekta, da povezuje mariborsko univerzo, tamkajšnji klinični center in podjetja«.
Po besedah ministra Jevška je Slovenija iz Norveškega mehanizma v iztekajočem se obdobju prejela približno 40 milijonov evrov. Za prihodnji teden pa je minister napovedal srečanje z donatorji z Norveške, od koder tudi v naslednjem obdobju pričakuje približno enako vsoto.
V projektu, katerega skupna vrednost je dobrih 700.000 evrov, poleg UKC Maribor in mariborske Fakultete za strojništvo, sodelujejo še Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije ter podjetja Plastika Skaza, Surovina in Zlatarna Celje.
20. marec 2023 – Vsak dan se v industrijsko cono (IC) Trata na delo pripelje več kot 3.500 ljudi. IC Trata je od zgodovinskega središča Škofje Loke oddaljena le nekaj kilometrov. Približno 94% zaposlenih, ki delajo v tej industrijski coni, za vsakodnevno pot na delo uporablja svoj avtomobil. Zahvaljujoč projektu Trata 2.1, ki je pod okriljem programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, se bo to kmalu spremenilo.
Industrijska cona za 21. stoletje
V industrijskih conah po Sloveniji so locirana različna podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo, montažo in distribucijo. Prisotnost teh podjetjih je ključnega pomena za slovensko gospodarstvo. Številna podjetja že sprejemajo ukrepe za okoljsko ozaveščenost, a ob načrtovanju industrijskih con, kjer so ta podjetja locirana, se v 60. in 70. letih ni razmišljalo o trajnosti ali čisti mobilnosti.
Na tem mestu pa se vključi projekt Trata, industrijska cona za 21. stoletje, z akronimom TRATA 2.1. Zgledno javno-zasebno bilateralno partnerstvo gradi in preizkuša načrt za podjetja, ki omogoča spremembo mobilnostih navad njihovih zaposlenih.
»Ideja je že nekaj časa ‘tlela’ v glavi Gašperja Keča, direktorja Razvojne agencije Sora. Velik problem je videl v tem, da se pri govorjenju in načrtovanju trajnostne mobilnosti nihče ne osredotoča na generatorje mobilnosti. Ta tematika se običajno obravnava na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni ne pa na ravni podjetij, ki so največji dnevni generatorji mobilnosti«, pravi Katarina Sadoljev, vodja projektov v Razvojni agenciji Sora.
Partnerstvo združuje osem organizacij, vključno z občino, razvojno agencijo, nevladnimi organizacijami in zasebnimi podjetji, ki združujejo svoje znanje in izkušnje pri reševanju tega skupnega izziva.
Skupne rešitve za skupen izziv
Glavni cilj projekta je spodbuditi zaposlene v treh podjetjih, ki sodelujejo v projektu, da spremenijo svoje mobilnostne navade v bolj trajnostne.
»Spremembe želimo spodbujati na motivirajoč, pozitiven in dosegljiv način. Zaposlene spodbujamo, da za vsakodnevno pot na delo izberejo trajnostna prevozna sredstva, bodisi aktivno mobilnost, kot sta hoja in kolesarjenje, če živijo do 5 km od delovnega mesta, bodisi uporabo javnega prevoza – avtobusov in vlakov, če živijo dlje od te razdalje. Hkrati se zavedamo, da veliko ljudi, ki prihaja v to industrijsko cono, živi na podeželskih območjih, ki niso dobro povezana z javnim prevozom, zato spodbujamo tudi sopotništvo. Želimo, da bi bila sprememba čim bolj enostavna in neboleča.” Katarina Sladoljev, vodja projekta v Razvojni agenciji Sora
Projekt je razdeljen na več delov, od katerih ima vsak poseben namen, ki bo pomagal doseči končni cilj – povečati število potnikov, ki se odločajo za trajnostna prevozna sredstva, za 4 %.
V prvi fazi projekta je IPoP – Inštitut za politike prostora, eden od projektnih partnerjev, izvedel raziskavo o mobilnostnih navadah med zaposlenimi v industrijski coni Trata. Raziskava je pokazala, da skoraj 76 % zaposlenih za potovanje na delo uporablja netrajnostne načine, kar pomeni, da se na delo vozijo sami v osebnem avtomobilu. Skupno je bilo v raziskavi prejetih več kot 600 odgovorov, ki bodo uporabljeni za opredelitev posebnih potreb potnikov na delo in pozneje za merjenje sprememb v njihovih navadah.
Poleg raziskave je IPoP v vsakem od podjetij organiziral tudi fokusne skupine. Njihov cilj je bil razumeti navade zaposlenih in identificirati neformalne ambasadorje čiste mobilnosti, ki bi bili kasneje imenovani za menedžerje mobilnosti v svojih podjetjih.
Drugi del projekta je najbolj oprijemljiv. V tej fazi projektni partnerji poskrbijo, da je vzpostavljena ustrezna infrastruktura. Vključuje izvedbo nedokončanih delov kolesarske poti s strani projektnega partnerja Občine Škofja Loka. Medtem bo vsako od podjetij v projektu kupilo več e-koles, ki jih bodo uporabljali njihovi zaposleni, in zgradilo ustrezno shrambo za kolesa.
Hkrati projektna partnerja CIPRA Slovenija in CIPRA International iz Lihtenštajna zbirata najboljše mednarodne prakse za spodbujanje trajnostne mobilnosti v podjetjih.
»V CIPRI International imamo na čezmejnem območju Nemčije, Avstrije, Švice in Lihtenštajna dolgoletne izkušnje na področju trajnostne mobilnosti potnikov in podpore prehodu na drugačen način prevoza. Projekt nam ponuja edinstveno priložnost, da s strokovnjaki iz drugih alpskih držav razpravljamo o naših ukrepih in dejavnostih ter pridobimo nova spoznanja.« Jakob Dietachmair, namestnik direktorja CIPRA International
“Naši mednarodni partnerji zbirajo najboljše prakse podjetij, ki so že vključila mobilnostne načrte v svojo vizijo ali poslovni načrt in jih izvajajo. Te prakse morajo priti iz tujine, saj jih v Sloveniji še ni veliko. Spoznati moramo, kakšne so možnosti, se odločiti, kaj je relevantno in uporabno za Slovenijo, in to nato predlagati trem podjetjem v partnerstvu. Iščemo praktične rešitve. Podjetja bodo na primer skupaj kupila 45 koles. Toda kako bomo kolesa razdelili med na primer 450 zaposlenih v enem od podjetij? Kakšen sistem izposoje je treba vzpostaviti? To so vprašanja, na katera moramo dobiti odgovore,” pravi Sladoljeva.
Ugotavljanje pomanjkljivosti v politikah
Takšen pristop k trajnostni mobilnosti od spodaj navzgor ni vedno enostaven. V tem primeru so projektni partnerji ugotovili težavo, ki bi lahko škodovala projektu. Po njihovem mnenju bo pomanjkljivost v novi davčni politiki v Sloveniji odvračala zaposlene od prehoda na čisto mobilnost, saj daje prednost le električnim avtomobilom, ne pa tudi električnim kolesom.
“Če v Sloveniji dobiš v uporabo službeni avtomobil, je obdavčen kot prejemek za delo. Lani je bil sprejet dodatek k zakonu, ki ukinja obdavčitev ugodnosti v primerih, ko podjetja zagotovijo električne avtomobile. To pa ne velja za električna (ali navadna) kolesa, ki jih zagotovi podjetje,” pojasnjuje Sladoljeva.
Da bi to odpravili, CIPRA Slovenija sodeluje s Koalicijo za trajnostno prometno politiko in nacionalnimi institucijami pri pripravi aneksa, s čimer bi dosegli, dabo vsak zaposleni v Sloveniji, ki se odloči za trajnostno vozilo, deležen enakih davčnih ugodnosti.
Prizadevanje za merljiv učinek
Vse ugotovitve raziskave bodo skupaj s predlogi dobrih praks zbrane v tako imenovanih mobilnostnih načrtih. Vsako podjetje, ki sodeluje v projektu, bo dobilo prilagojen mobilnostni načrt, ki ga bo izvajalo s pomočjo imenovanih menedžerjev mobilnosti.
Pilotni projekt bo trajal do konca aprila 2024. Vendar pa bo za uspeh projekta prav tako kot vsi ukrepi, sprejeti pri izvajanju, pomembno tudi merjenje učinka.
“Naš cilj je spremeniti mobilnostne navade 4 % ljudi zaposlenih v treh podjetjih, ki so del tega projekta. To bomo merili na več načinov. IPoP bo izvedel nadaljnjo anketo, podobno tisti na začetku projekta, da bi ugotovil, kako so se spremenili odgovori glede njihovih mobilnostnih navad. Vsi pa vemo, da ankete niso vedno zanesljive – obstaja razlika med tem, kar ljudje rečejo, da bodo naredili, in tem, kar naredijo. Zato bodo hkrati analizirali posnetke videonadzora parkirišč, da bi videli, kako se spreminjajo dejanske razmere, in fizično prešteli časovno povečanje souporabe avtomobilov in podobno. Tako bomo prepričani o dejanskem učinku projekta,” pravi Sladoljeva.
Raznoliko partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem, razvojno agencijo in različnimi strokovnjaki s področja trajnostne mobilnosti iz različnih držav ter želja po spremembi obstoječega stanja lahko Škofjo Loko uvrstijo med najboljše slovenske zgodbe o uspehu na področju trajnostne mobilnosti. In ker podnebne spremembe niso lokalen problem, predstavlja še eno rešitev, ki jo je mogoče razširiti in ponoviti v Sloveniji in drugih državah.
“Podnebne spremembe še posebej prizadenejo Alpe. Temperature na tem območju so se v zadnjem stoletju povečale za več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Izzivi, s katerimi se soočamo zaradi podnebnih sprememb, so podobni v vseh alpskih državah in se ne ustavijo na političnih mejah. Le z dobro usklajenim pristopom (na primer v okviru akcijskega načrta Alpskih konvencij za podnebje 2.0) lahko zagotovimo dobro življenje v Alpah za vse. Nenazadnje podnebne krize ne more ustaviti nihče sam, potrebna je pomoč vseh.” Jakob Dietachmair, namestnik direktorja CIPRA International
“Če bo ta projekt uspešen, bo dokazal, da ta pristop deluje in da bi morala podjetja vlagati v podobne modele. In če nam bo to uspelo v letu in pol, bodo drugi to verjetno lahko storili še hitreje, saj jim bomo lahko ponudili model, ki ga je mogoče ponoviti,” pravi Sladoljeva.
9. marec 2023 – Nova projektna zgodba: Prvi slovenski Barnahus tudi na spletnem mestu SynergyNetwork.
Mreža SYNERGY združuje vladne in nevladne deležnike iz različnih držav, ki v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP sodelujejo pri preprečevanju in boju proti nasilju na podlagi spola in družinskemu nasilju.
Prvi Barnahus v Sloveniji se je odprl maja 2022. Barnahus (Hiša za otroke) je vodilni evropski model za obravnavo otrok žrtev spolnih zlorab. Edinstven multidisciplinarni in medinstitucionalni (MDMI) pristop združuje vse pomembne storitve pod eno streho, kar preprečuje vnovično viktimizacijo otrok, in vsem otrokom nudi usklajen in učinkovit odziv na pravni osnovi.
Splošni cilj projekta je zagotoviti otrokom prijazno pravosodje v skladu z direktivami EU ter izboljšati medresorsko sodelovanje v procesih in postopkih obravnave zlorabljenih otrok po modelu Barnahus. Zlorabljeni otroci so glavni upravičenci projekta Barnahus v Sloveniji.
28. februar 2023 – Raziskovalca Kristin Dalen in Åge A. Tiltnes iz norveške raziskovalne ustanove Fafo sta v EFTA hiši predstavila poročilo “Učinki Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2004–2021”.
Poročilo v angleščini je strnjena različica norveškega poročila raziskovalne ustanove Fafo “Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP 2004–2021: Kaj je dosegla Norveška?”, ki ga je norveško Ministrstvo za zunanje zadeve naročilo kot pregled ključnih vidikov obeh finančnih mehanizmov.
Fafo je norveška neodvisna družboslovna raziskovalna ustanova, ki se ukvarja s pogoji v poklicnem življenju, organizacijskem življenju, družbo in politiko, razmerjem med politiko in življenjskimi razmerami ter z demokracijo, razvojem in ustvarjanjem vrednot.
Poročilo, ki sicer ni evalvacija, poudarja, kako je podpora Norveške prek finančnih mehanizmov pomagala doseči naslednja dva cilja:
zmanjšati gospodarske in socialne razlike v EGP ter
krepiti bilateralne odnose med državami donatoricami in državami upravičenkami.
Poročilo temelji predvsem na pregledu dokumentov. Da bi dobili vpogled v strukturo in upravljanje finančnih mehanizmov pa je je bilo intervjuvanih še 40 oseb.
21. februar 2023 – Zaradi spremembe SVRK v MKRR so na spletni strani objavljeni popravljeni obrazci, ki so priloge k 4. in 5. delu Priročnika za upravičence.
Objavljeni so obrazci Priloge 1, 2, 3, 4 in 5 k 4. delu Priročnika za upravičence ter obrazca za poročilo projektnega partnerja iz države donatorice v angleškem jeziku (vsebinski in finančni del) k 5. delu Priročnika za upravičence.
17. februar 2023 – Nosilec projekta ZRS Bistra Ptuj in projektni partnerji projekta StudioKroG – Studio Krožnega gospodarstva, ki se izvaja pod okriljem programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, so izvedli strokovno delavnico, v okviru katere so širši zainteresirani ciljni skupini (splošna javnost, šolska mladina, arhitekti, gradbeniki, lokalna skupnost, MSP, socialna podjetja idr.) prikazali tretjo fazo izvedbe projekta na lokaciji studiaKroG v Slovenskih Konjicah.
V okviru aktivnosti pilotni pristop uporabe odpadkov – opremljanje notranjosti ladijskih kontejnerjev je bila prikazana uporaba stare opeke za namen ponovne uporabe na primeru mobilnega objekta studia iz ladijskih kontejnerjev. Projektni partner CPU kot socialno podjetje izvaja aktivnosti krožne rabe virov in odpadke s postopkom priprave na ponovno uporabo preusmerja v nadaljnjo uporabo, s čimer pomembno prispeva k zmanjšani porabi novih virov. Prikazani so bili postopki pilotne uporabe stare opeke v namen izdelave rustikalne zidne obloge.
V notranjosti objekta se v tej fazi uredijo stene, kjer bo v prostoru studia Krožnega gospodarstva prikazana možnost uporabe različnih odpadkov, kot so odpadna keramika, steklo, steklena embalaža, tekstil, glina, les, CD, vinilne plošče itd. za podjetniške ideje. V tej fazi se opravijo notranje namestitve izolacije iz odpadnega tekstila, talne in stenske zelene, tj. rastlinske obloge, ki bodo dobavljene po metodi re-use, vgradnja pa bo prilagojena vrsti odpadnega materiala. Obnovljivi viri energije (solarna energija, toplotna črpalka zrak – zrak) bodo vir energije za namene osvetlitve in talnega ogrevanja (sistem cevi v recikliranem stiroporu).
6. februar 2023 – V okviru projekta Upravljanje trajnostne mobilnosti na turistični lokaciji Predjama (Predjama Sustainable), ki se izvaja pod okriljem programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, se je oblikoval Mobilnostni načrt Predjama Sustainable – Izzivi in rešitve velikih prometnih obremenitev zaradi obiskovalcev vasi Predjama, ki se bo v letošnjem letu začel postopoma izvajati.
Občina Postojna želi zmanjšati motorizirani promet na širšem območju občine in s tem prispevati k blaženju podnebnih sprememb. Ena od lokacij, za katero je še potrebno najti ustrezno rešitev, je območje Predjama, priljubljena turistična lokacija, katere obisk se je v zadnjih 10 letih potrojil. Zaradi premajhnega števila parkirnih mest, širjenja turistične ponudbe in večjega števila obiskovalcev je na vrhuncu turistične sezone na tem območju pravi parkirni kaos, zato je nujno najti rešitev, kako zmanjšati število osebnih vozil na lokaciji brez zmanjšanja obiska.
Mobilnostni načrt je eden glavnih ciljev in tudi osnovnih podlag za pilotno izvedbo ključnih ukrepov, s katerimi si projektni partnerji – Občina Postojna kot nosilec projekta skupaj s Postojnsko jamo d.d., Inštitutom za politike prostora (IPoP) in norveško občino Stran – prizadevajo vplivati na mobilnostne navade ljudi in s tem prispevati k blaženju podnebnih sprememb. Pri pripravi tega strateškega dokumenta so sodelovali vsi projektni partnerji, kot tudi Krajevna skupnost Bukovje in zainteresirani prebivalci Predjame in Bukovja. Prek delavnic, intervjujev in anket so bili v proces vključeni še prebivalci Predjame, Bukovja in okoliških vasi, lokalna društva, Zavod Znanje Postojna, RRA Zeleni Kras in destinacije s podobno prometno problematiko.
Osnove za pripravo mobilnostnega načrta so bile predstavitev projekta prebivalcem KS Bukovje, študijski obisk na Norveškem ter oblikovanje delovne skupine. Sledila je analiza stanja; analiza dostopnosti lokacije, določitev izhodiščnega stanja, anketa, intervjuji, ogled na terenu s prebivalci, opredelitev izzivov in ciljev. Po analizi so se oblikovale štiri vizije, ki so bile predstavljene na javni razpravi, projektnim partnerjem in delovni skupini. Sledila je priprava nabora ukrepov za posamezno vizijo ter umestitev le-teh na časovnico in njihova finančna opredelitev. Nabor ukrepov so potrdili delovna skupina, župan Občine Postojna in direktor Postojnske jame d.d., to je bila podlaga za oblikovanje, potrditev in sprejem Mobilnostnega načrta.
Mobilnostni načrt je zasnovan na ukrepih, ki so razdeljeni v pet ključnih področij oziroma tako imenovanih stebrov:
31. januar 2023 – V Kopru je zaživel Kreativni center, katerega inovativni program je namenjen vzpostavljanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Nastal je v sklopu projekta Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem (akronim BalanCed), ki se izvaja v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Nosilec projekta je Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož, projektni partnerji pa Zavod CONA B.P., Zavod NOMED (in Gibanje Zelenci), Kulturno izobraževalno društvo PiNA in Culture Break Borders (Norveška).
»Ustvarjanje okolja, kjer se razvijajo povezovalne navade, kot so sprejemanje, opogumljanje, poslušanje, sodelovanje, zaupanje, spoštovanje, usklajevanje ter ustvarjalnost in odgovornost, prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, posledično k večji zavzetosti in inovativnosti. Dejavno sodelovanje v pričujočem projektu nam pomeni prav to – novo priložnost, novo okolje za razvijanje vse bolj zadovoljnih posameznikov, zaposlenih,« je vizijo projekta opisala Anja Cerkvenik, v. d. ravnatelja Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož.
Otvoritve Kreativnega centra se je udeležila tudi podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič, ki je pozdravila prisotne in izpostavila, da bodo »… tako otroci kot odrasli imeli tu priložnost preizkusiti svojo kreativno izraznost. Ne glede na to, ali bodo prvič stopili na novo, nepoznano ozemlje ali pa bomo svoje ustvarjalne veščine nadgrajevali.«
Zakaj potrebujemo kreativnost? Zakaj biti ustvarjalen? »Ko ustvarjamo, izražamo svoja čustva, smo v boljšem stiku s samim seboj, učimo se reševati probleme, gradimo samozavest in premagujemo ovire. Privoščimo si biti ponosni ob pogledu na rezultate svojega dela ter se kakovostno družimo s somišljeniki,« je povedala Barbara Gogala, vodja projekta.
Prostori Kreativnega centra so obnovljeni s trajnostnimi materiali, saj je pomemben del projekta tudi ozaveščanje otrok o področju okoljevarstva. Katarina Parovel, direktorica Zavoda Nomed: »Otroci bodo (in so že) v ta prostor vnesli barvitost, igrivo energijo in veliko smeha. Skozi projekt bomo izvajali več sklopov delavnic, nekatere smo že izvedli. Usmerjene so bile v opremljanje prostora – ne, nismo šli v trgovino po pohištvo, ampak na odpad. Na rokodelskih delavnicah smo otroke vključili v brušenje in barvanje stolov, na okoljevarstveni delavnici smo skupaj sešili in tapecirali sedeže stolov. Odpadne omare smo prebarvali in si za prihajajoče delavnice sešili predpasnike. Skupaj smo si uredili prostor, v katerem se bomo dobro počutili in se vanj z veseljem vračali.«
Z otroki se bodo kmalu podali na teren in za njih izvedli biodiverzitetne delavnice, skupaj odkrivali skrivnosti narave – tako rastlin kot živali. Ponudili bodo tudi miselne delavnice, ki bodo otroke z aktivnimi debatami spodbudili h kritičnemu razmišljanju, argumentiranju in iskanju kompromisov.
Z željo, da bi bile vsebine in aktivnosti v okviru Kreativnega centra narejene po meri potreb in želja zaposlenih in njihovih družin, so v sklopu projekta izvedli analizo njihovih potreb. »V fokusne skupine smo povabili predstavnike zaposlenih in delodajalcev in v vodenih diskusijah skupaj z njimi ugotavljali izzive, s katerimi se srečujejo, kot je iskanje primernega varstva, prav tako pa smo fokusne skupine opravili tudi z delodajalci, kjer smo ugotavljali, kaj potrebujejo za podporo zaposlenim pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja,« je izpostavila Jasna Ratoša, strokovna sodelavka PiNE.
Kreativni center bo v obliki brezplačnih tečajev in delavnic nudil pridobivanje veščin oblikovanja gline, šivanja, izdelave naravne kozmetike in fotografije. Nudil bo tudi program za krepitev mehkih veščin za zaposlene v organizacijah ter raznolik program za otroke. Aktivnosti Kreativnega centra so v tem trenutku že zapolnjene, prihajajoče pa lahko spremljate na spletni strani projekta in na njihovi Facebook strani.
