23. maj 2023 – V petek, 19. maja 2023, je na Jelovici potekalo pogozdovanje za obnovo poškodovanega gozda v projektu JeloviZA. Gozdovi Jelovice so bili v preteklosti močno poškodovani zaradi vetroloma, snegoloma in žledoloma, kasneje pa so ga prizadeli še podlubniki. Za uspešno obnovo ogolelih površin ter pester in odporen gozd, bomo do konca meseca na 10 hektarih površin posadili kar 24.000 avtohtonih in vrstno pestrih sadik macesna, gorskega javorja, rdečega bora, bukve in jelke.
Z aktivnostmi, ki potekajo v okviru projekta JeloviZA, si prizadevajo povečati odpornost gozda na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb. Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sore, je predstavil namen in glavne aktivnosti projekta JeloviZA. Poudaril je, da si ne želimo Pokljuke, ampak sonaravnega razvoja in vrstno pester gozd, ki je bolj odporen na klimatske spremembe. Hkrati se je zahvalil vsem partnerjem in deležnikom projekta, ki skupaj sodelujemo na tem območju.
Partnerji dve leti trajajočega projekta CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Občina Železniki, CIPRA International in Razvojna agencija Sora, si skupaj z deležniki prizadevajo ohraniti območje tudi za prihodnje generacije, razvijati pa ga želijo na sonaraven in trajnosten način. V okviru projekta so namestili števce za štetje prometa in obiskovalcev, popisujejo vrste kot so divji petelin, gozdni jereb in triprsti detel, vrednotijo ekosistemske storitve, obnovili bodo gnezdilnice za sove kozače, predvsem pa sooblikujejo Model upravljanja, ki bo predstavljal temelj za trajnosten razvoj območja.
Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, ki je prav tako aktivno sodeloval pri sadnji dreves na Jelovici, je poudaril pomen umetne sadnje, poleg tega pa tudi skrb lastnikov v prihodnjih štirih letih za vzgajanje in nego sadik, ki so ključna za uspešnost obnove. Pozdravil je tudi nove pristope, kot je zaščita sadik pred objedanjem z lesenimi ogradami, kar tudi omogoča nemoten prehod za gozdne kure, kot sta divji petelin in gozdni jereb. Za mnoge živalske vrste žičnate ograje, ki so se uporabljale v preteklosti, niso primerne.
Dr. Irena Mrak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, je dodala, da bodo v okviru projekta spremljali tudi primerjavo naravne in umetne obnove, kar bo ključno pripomoglo k smernicam za nadaljnjo usmerjanje obnove Jelovice.
Matija Benedičič, Gozdno gospodarstvo Bled, je povedal, da se gozd naravno lepo obnavlja, s sadnjo pa mu pomagamo, da je ta obnova še uspešnejša. »Največ sadimo macesna in gorskega javorja, nekaj rdečega bora, v manjšem odstotku pa sadimo bukev in jelko.«
16. maj 2023 – Dijaki zaključnih letnikov več pomurskih šol so v okviru projekta TALENT LAB v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota predstavili rezultate svojega večmesečnega dela reševanja konkretnih izzivov pomurskih podjetij, s čimer so krepili tudi svoje kompetence. Dogodka sta se udeležila minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek in veleposlanica Norveške Trine Skymoen.
Na predstavitvenem dogodku so se zbrali dijaki zaključnih letnikov Ekonomske šole Murska Sobota, Dvojezične srednje šola Lendava, Biotehniške šole Rakičan in Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci ter študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Mladi talenti so na kreativen način predstavili rezultate dela v preteklih mesecih, ko so z mentorji iskali rešitve na konkretne izzive pomurskih podjetij. Komisija je izbrala najboljše primere.
Minister Jevšek je čestital vsem mladim, vključenim v projekt. Posebej je izpostavil pomen povezovanja lokalnih in izobraževalnih institucij ter gospodarstva: “To povezovanje je zelo pomembno za nadaljnji razvoj regije ter za to, da mladim omogočimo zaposlitev in karierno pot tukaj, v Pomurju,” je poudaril minister Jevšek. Ob tem je opozoril, da je brezposelnost mladih najbolj problematična v vzhodni Sloveniji, še posebej v Pomurju: “Vse več mladih tudi zapušča regijo, saj se po študiju v Ljubljani ali Mariboru ne vračajo več nazaj. Cilj države je bolj skladen regionalni razvoj, zato moramo te trende obrniti,” je še dodal.
Zbrane je nagovorila tudi veleposlanica Norveške, Trine Skymoen, ki je izpostavila pomen bilateralnega sodelovanja na vseh ravneh – nacionalni, lokalni in osebni. Poudarila je, da so mladi gonilna sila razvoja, še posebej ko sodelujejo z lokalnim okoljem. Damjan Anželj, župan Mestne občine Murska Sobota, je dejal, da povezovanje izobraževalnih ustanov in mladih s podjetniškim okoljem pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest in ohranjanje mladih v regiji.
Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, ki nastopa v vlogi nosilca projekta TALENT LAB, je udeležencem predstavil razloge in nadaljnje ukrepe za krepitev podpornega okolja in povečanje zaposlitvenih potencialov v Pomurski regiji. Poudaril je pomen vlaganj v raziskave in razvoj, kar je v trenutnem obdobju nizke brezposelnosti ključno.
Dogodka so se udeležili tudi ravnatelji sodelujočih srednjih šol, predstavniki podjetij ter mentorji in koordinatorji iz partnerskih organizacij.
Projekt “TALENT LAB – Povečanje zaposlitvenih potencialov v pomurski regiji” se s krepitvijo veščin mladih in zmogljivosti podpornega okolja osredotoča na povečanje zaposlitvenih potencialov mladih v Pomurski regiji. Vzpostavlja mentorske sheme in je usmerjen v praktično reševanje realnih gospodarskih izzivov. Projekt sofinancira Norveški finančni mehanizem v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
12. maj 2023 – Eden izmed dveh glavnih ciljev finančnih mehanizmov je krepitev bilateralnih odnosov, ki je na projektni ravni v polnem zanosu. Študijski obiski so odlična priložnost za oglede dobrih praks in izmenjavo neprecenljivih izkušenj. Kar nekaj slovenskih projektnih partnerjev se je v zadnjih mesecih mudilo v državah donatoricah – Islandiji, Lihtenštajnu ali na Norveškem. Prav tako pa so slovenski nosilci projektov gostili tuje partnerje. Na primer, v okviru projekta SCHOOL21 so slovenski in norveški partnerji spoznavali nove metode poučevanja na prostem. V sklopu projekta SALOMON pa so kolesarnico in polnilne postaje na parkirišču Splošne bolnišnice Novo mesto otvorili skupaj s projektnimi partnerji z norveške Univerze Nord.
KIPSI: obiski partnerskih šol in konferenca Digitalno in inovativno
V okviru projekta KIPSI so slovenski projektni partnerji med 17. in 21. aprilom 2023 na študijskem obisku v Sloveniji gostili partnerje z Norveške in Islandije. Projektni partnerji so obiskali Šolski center Celje in Srednjo tehniško šolo Koper, kjer so partnerske šole predstavile demo verzije e-gradiv in si izmenjale izkušnje sodelovanja dijakov pri njihovem nastajanju. Obiskali so tudi Šolski center Novo mesto, kjer so razpravljali o kombiniranem učenju v praksi. Več o poteku študijskega obiska si lahko preberete tukaj.
Ogled uporabe digitalnih tehnologij pri pouku na ŠC Celje. Avtor: Nejc Matjašec, dijak ŠC Novo mesto
V sklopu projekta je bila organizirana tudi konferenca Digitalno in inovativno. Partnerji iz Slovenije, Norveške in Islandije so slovenski javnosti predstavili možnosti uvajanja kombiniranega izobraževanja v učni proces in pedagoško-didaktične pristope, ki jih preizkušajo pri povezovanju izobraževanja v razredu z učenjem v spletnem okolju. Obiskovalci konference so lahko tudi sami preizkusili uporabo v projektu razvitih video in digitalnih gradiv. Več informacij o konferenci najdete tukaj.
Dogajanje na študijskem obisku sta skozi oko fotoaparata in kamere spremljala dijaka iz ŠC Novega mesta Nejc Matjašec (fotografiranje) in Tomaž Stupar (snemanje). Vabljeni k ogledu šolske fotogalerije in videa.
TALENT LAB: Ukrepi, spodbude in iniciative s katerimi Norvežani preprečujejo beg možganov
Slovenski projektni partnerji (Pomurski tehnološki park, Fakulteta za strojništvo UM, Ekonomska šola Murska Sobota, Dvojezična srednja šola Lendava, Biotehniška šola Rakičan in Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci) so med 18. in 21. aprilom 2023 v okviru projekta TALENT LAB obiskali norveškega partnerja v Trondheimu – Univerzo za znanost in tehnologijo.
Namen študijskega obiska je bil izmenjava dobrih praks z izobraževalnimi, podpornimi in upravnimi organizacijami, saj se tudi Norveška, konkretno Trøndelag regija, sooča z izzivi preseljevanja mladih, izobraženih ljudi iz podeželja v mesta. Norveški partner je predstavil zanimive ukrepe, spodbude in iniciative s katerimi mlade spodbujajo, jih povezujejo z lokalnim gospodarstvom in blažijo oz. preprečujejo beg možganov, s katerim se že leta soočajo tudi v Pomurju.
Trata 2.1: Dobre prakse trajnostne mobilnosti iz Predarlskega in Lihtenštajna
Partnerji projekta Trata 2.1 so konec marca na študijskem obisku v avstrijski zvezni deželi Predarlski in v Lihtenštajnu spoznavali dobre prakse, ki se jih podjetja in država lotevajo v smeri večje uporabe oblik trajnostne mobilnosti. Na dvodnevnem obisku so lokalna podjetja in organizacije, energijski inštitut, lokalne in državne oblasti predstavile dobre prakse, ki jih, predvsem na organizacijskem nivoju, izvajajo za spodbujanje trajnostne mobilnosti zaposlenih in prebivalcev. Odločitev za podporo hoji, kolesarjenju, uporabi javnega potniškega prometa in sopotništvu je v skrbi za zdravje, manjši porabi časa in financ zaposlenih in podjetij ter varstvu okolja.
Udeleženci študijskega obiska v Predarlsko in Lihtenštajn v okviru projekta Trata 2.1. Avtor: Samo Kham
digi.komp: Norveški partnerji izvedli prvo serijo delavnic
V okviru projekta digi.komp so slovenski projektni partnerji med 21. in 23. marcem 2023 gostili delegacijo norveškega partnerja Piksel, skupaj s tremi predavatelji, ki so izvedli prvo serijo delavnic. Norveški partnerji so se seznanili s slovenskimi institucijami in načini dela, slovenskim partnerjem pa so predali znanje o novih pristopih in načinih poučevanja.
Za zaključek obiska so si projektni partnerji v Cukrarni v Ljubljani ogledali razstavo Konsekvence, da so se Norvežani lahko še dodatno seznanili s slovenskimi projekti, sorodnimi njihovim izobraževalno-umetniško-tehnološkim dejavnostim.
Nosilec projekta IMRO Slovensko društvo Hospic ter projektni partner Društvo za kulturo odnosov SPES sta med 7. in 14. marcem 2023 obiskala Norveško. Organizacijski, koordinacijski in vsebinski prispevek norveške partnerske organizacije Bjerkaker LearningLab je udeležencem študijskega obiska omogočil, da so si ogledali in spoznali raznovrstne organizacije na Norveškem, ki delujejo na področjih, pomembnih za razvoj aktivnosti v projektu IMRO.
Udeleženci študijskega obiska so obiskali naslednje organizacije: neprofitno organizacijo, ki nudi paliativno oskrbo na domu Fransiskus Hjelpen; splošno bolnišnico Diakonhjemmet Sykehus; neprofitno organizacijo z različnimi programi podpore za ženske Oslo Sanitetsforening; hišo dejavnosti za osebe s težavami v duševnem zdravju Aktivitetshuset Prindsen; stanovanjski in družabni center za starostnike Forsmannsenteret ter nevladno organizacijo, ki temelji na prostovoljskem delu ter vzpodbuja kreativno preživljanje prostega časa Sandefjord Vikingparken. Študijski obisk je omogočil izmenjavo raznolikih znanj, dobrih praks ter izkušenj med slovenskimi projektnimi udeleženci in organizacijami iz države donatorice.
NovIKroG: Norveška je zakladnica dobrih praks s področja krožnega gospodarstva
Predstavniki petih slovenskih partnerjev projekta NovIKroG, so marca 2023 obiskali norveškega projektnega partnerja, Univerzo Nord, s sedežem v mestu Bodø. Sogovorniki iz norveških znanstvenih in raziskovalnih institucij, javnega sektorja, nevladnih organizacij in gospodarstva so udeležencem iz Mestne občine Novo mesto, Razvojnega centra Novo mesto, Komunale Novo mesto, Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto in Zavoda Knof predstavili številne dobre prakse in trende na področju krožnega gospodarstva.
Think XR: Vpeljava uporabe XR tehnologije na Norveškem
Partnerji projekta Think XR so v sodelovanju z multidisciplinarno delovno skupino med 6. in 8. marcem 2023 organizirali študijski obisk na Norveško. Strokovnjaki Tehniške univerze NTNU iz mesta Trondheim so udeležencem predstavili novosti in projekte, ki jih razvijajo znotraj univerze, ter jim predstavili delo v razvojnih laboratorijih in izobraževalnih ustanovah. Slovenski projektni partnerji so imeli priložnost priložnost prisostvovati pedagoškemu procesu, delu s študenti in projektnemu delu na Univerzi. Na kampusih Gløshaugen in Dragvoll Univerze NTNU so gostitelji predstavili njihove pedagoške in didaktične pristope pri poučevanju in uporabi tehnologij navidezne ter obogatene resničnosti, delu na projektih iz področja XR ter razkazali laboratorije z opremo za delo na področju XR tehnologij. Udeleženci so si ogledali tudi pripravo vsebin ter sodelovanje akademske stroke, raziskovalcev in podjetij, ki v svoje procese vpeljujejo uporabo XR tehnologije.
Študijski obisk je predstavljal tudi odlično priložnost za za srečanje z različnimi deležniki in predstavniki norveške XR skupnosti, ki so predstavili svoje poglede in stališča glede vpeljave izobraževalnih modulov za tehnologije prihodnosti na Norveškem.
28. april 2023 – V nasprotju z drzno izjavo skupine Pink Floyd je vrednost izobraževanja v našem hitrem in nenehno nadgrajujočem se digitalnem svetu pomembnejša kot kdajkoli prej. Ta privlačni mit razblinjamo z vnaprej opredeljenim projektom KIPSI, podprtim s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki oblikuje prihodnost poklicnega usposabljanja in prinaša prednosti kombiniranega učenja daleč prek sten učilnic.
Projekt KIPSI (ang. BlendVET), skupna pobuda podprta s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, si prizadeva za revolucijo v poklicnem in strokovnem izobraževanju z uporabo metodologij kombiniranega učenja. Projekt združuje partnerje iz vse Evrope, vključno z izobraževalnimi ustanovami in organizacijami na Norveškem, Islandiji in v Sloveniji, ki se osredotočajo na spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Kombinirano učenje je izobraževalni pristop, ki združuje tradicionalne metode neposrednega poučevanja z digitalnimi tehnologijami, kot so spletne učne platforme, virtualne učilnice in e-učno gradivo. “Kombinirano učenje, znano tudi kot hibridno učenje, je pristop k izobraževanju, ki združuje spletno izobraževalno gradivo in priložnosti za interakcijo na spletu s tradicionalnimi metodami poučevanja na kraju samem,” pravi Jonny Kurt Pettersen z Višje strokovne šole Viken na Norveškem, ki je ena od številnih partnerjev v tem projektu.
Projekt KIPSI spodbuja uporabo kombiniranih učnih pristopov v slovenskem sistemu poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi izboljšali njegovo kakovost in učinkovitost ter ga naredili dostopnejšega za širši krog učencev.
“Ta projekt odpira nove priložnosti za slovenske šole. Vključuje predvsem navdušence, ki v razredu radi eksperimentirajo z digitalno tehnologijo. Toda tu ne gre za tehnologijo, temveč za kakovost izobraževanja. Vsi si želimo izboljšati izobraževanje in življenje učencev, učiteljev, staršev in celotne družbe.” Mag. Janez Damjan, direktor Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (nosilec projekta KIPSI).
Projekt izvaja konzorcij partnerjev, med katerimi so Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Filozofska fakulteta UL, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, Šolski center Novo mesto, Šolski center Celje, Srednja tehniška šola Koper, norveški Østfold University College, Åssiden upper secondary school in Viken Higher Vocational College ter islandska University of Akureyri in Akureyri comprehensive college.
Projekt financira Finančni mehanizem EGP, ki je za njegovo izvajanje namenil 1,6 milijona evrov.
“Projekt je zanimiv in ima več ciljev. Eden najpomembnejših je okrepiti kompetence učiteljev pri uporabi tehnologije in digitalne didaktike pri pouku.” Ana Laura Sieder, mednarodna koordinatorka na Åssiden upper secondary school.
“Pri tem projektu želim sodelovati zato, ker sem navdušena nad spletno pedagogiko in poučevanjem prek spleta ter vidim edinstveno priložnost, da to uporabim v svojem poklicu.” Jenny Ellingsen-Suri, učiteljica poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki sodeluje v projektu KIPSI.
Projekt KIPSI je trdno zavezan izboljšanju kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zato lahko pomembno vpliva na prihodnost poklicnega in strokovnega izobraževanja po vsej Evropi ter učencem zagotovi bistvene spretnosti in kompetence, potrebne za uspeh na hitro razvijajočem se trgu dela. Pričakuje se, da bo projekt pozitivno vplival tudi na širše gospodarstvo, saj podpira razvoj usposobljene in kompetentne delovne sile, ki bo bolje opremljena za izpolnjevanje potreb trga dela.
Projekt KIPSI je navdihujoča pobuda, ki pomaga spodbujati inovacije in odličnost v poklicnem in strokovnem izobraževanju v Sloveniji, saj združuje partnerje iz Islandije, Norveške in Slovenije, ki si prizadevajo za prihodnost.
Več o projektu KIPSI najdete tukaj, o izobraževalnem programu Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji pa tukaj. Več o izobraževalnih programih Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma si preberite tukaj.
21. april 2023 – Kot reševanje prometne obremenjenosti okolice Splošne bolnišnice Novo mesto, so v okviru projekta SALOMON, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, vzpostavili kolesarnico sistema izposoje koles GoNM in polnilnice za električna vozila.
Okolje Splošne bolnišnice Novo mesto je prometno izjemno obremenjeno, primanjkuje parkirnih mest, povečana sta hrup in onesnaženost zraka. V SB Novo mesto se letno zdravi prek 20.000 bolnikov, opravi okoli 170.000 pregledov v specialističnih ambulantah, na urgenco pa se pripelje več kot 65.000 oseb. Večina ljudi – tudi 1.200 zaposlenih – za pot v bolnišnico uporablja osebno vozilo.
V okviru projekta SALOMON, ki ga soustvarjajo Splošna bolnišnica Novo mesto, Razvojni center Novo mesto in norveška Univerza Nord, skušajo povečati ozaveščenost o bolj trajnostni mobilnosti in spremeniti potovalne navade, da bi zaposleni in drugi udeleženci uporabljali bolj trajnostna prevozna sredstva, kot so javni potniški promet, souporaba osebnih vozil, hoja in kolesarjenje. Za Splošno bolnišnico Novo mesto bodo izdelali tudi mobilnostni načrt.
Korak bližje k zadanim ciljem projekta predstavlja postavitev kolesarnice sistema izposoje koles GoNM in polnilnic za električna vozila. V torek, 18. aprila, so v sklopu projekta gostili partnerje iz Kraljevine Norveške ter slavnostno predali v uporabo ta dva pilotna ukrepa projekta.
20. april 2023 – Na strokovnem posvetu »Mladi in duševno zdravje – tek na dolge proge«, ki je v okviru projekta TRIALOG potekal v ponedeljek, 17. aprila 2023, je bila uradno predstavljena spletna platforma TRIALOG, namenjena informiranju mladih o duševnem zdravju in nasilju ter njihovemu opolnomočenju in družbeni aktivaciji.
Spletna platforma TRIALOG
Novonastala spletna platforma TRIALOG je bila oblikovana z namenom ozaveščanja mladih o duševnem zdravju in medvrstniškem ter intimno-partnerskem nasilju med mladimi ter za njihovo opolnomočenje na področju hitrejšega prepoznavanja različnih vrst stisk (pri njih samih ali pri vrstnikih oz. vrstnicah) ter informiranega ukrepanja. Na platformi se med drugim nahajajo naslednje koristne vsebine za mlade:
medvrstniški pozitivni dialog – ideje mladih za samopomoč, zgodbe mladih z izkušnjo nasilja, ideje za aktivacijo v lokalnih okoljih;
opisi različnih tehnik sproščanja in napotki za spoprijemanje z duševnimi stiskami;
na inovativen in mladim prijazen način podane vsebine v obliki kviza o prepoznavi nasilja in mitov o duševnem zdravju.
Spletna platforma TRIALOG
Strokovni posvet »Mladi in duševno zdravje – tek na dolge proge«
Strokovni posvet, namenjen tako strokovni kot širši javnosti, je razgrnil izzive, priložnosti in morebitne rešitve ter primere dobrih praks s področij duševnega zdravja mladih in medvrstniškega nasilja – teme, katerih pomen med drugim pomembno osvetljujejo nedavni tragični dogodki medvrstniškega nasilja v Celju. Ti hkrati kažejo na neuspeh obstoječih preventivnih mehanizmov na teh področjih in nujo po naslavljanju izzivov, povezanih z duševnim zdravjem mladih in medvrstniškega nasilja med njimi na sistemski ravni.
Z namenom naslovitve problematičnih percepcij o pojavnosti in pomenu nasilja in duševnega zdravja med mladimi ter za potrebe celostne naslovitve dotičnega področja, je strokovni posvet gostil gostje dr. Ksenijo Domiter Protner, šolsko pedagoginjo na Prvi gimnaziji Maribor; Tino Pivec, magistrico psihologije in mlado raziskovalko na Pedagoškem inštitutu ter Laro Mavrič, predsednico dijaške skupnosti in dijakinjo Prve gimnazije Maribor, s katerimi je vodja projekta Tjaša Rupar razpravljala o izzivih, s katerimi se mladi srečujejo na področjih duševnega zdravja, o obstoječih podpornih strukturah in primerih dobrih praks ter sistemskih prazninah in možnostih za izboljšave.
Projekt Trialog
Projekt TRIALOG, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je nastal kot odziv na izzive, s katerimi se v novodobnih okoliščinah soočajo mladi. Številne stiske, ki jih je epidemija Covid-19 bodisi razgrnila bodisi še poglobila, ostajajo del vsakdana marsikaterega mladega posameznika oz. posameznice tudi danes, ko so ukrepi za zajezitev širjenja epidemije že dejavnik preteklosti.
Med mladimi je tako mogoče opaziti splošno poslabšanje njihovega duševnega zdravja, ki mu botrujeta predvsem porast anksioznosti in depresije. Pomanjkanje stika s svetom je številne mlade zaznamovalo tudi z nižjo stopnjo samozavesti, zmanjšano samostojnostjo, čustvenim distanciranjem in socialno samoizolacijo, na počutje marsikaterega predstavnika oz. predstavnice mladih pa je dodatno negativno vplivala materialna prikrajšanost in poslabšanje odnosov, vključno s porastom medvrstniškega in intimno-partnerskega nasilja ter nasilja v družini.
Projekt TRIALOG je sicer namenjen opolnomočenju in aktivaciji mladih ter oseb, ki se profesionalno ali pol-profesionalno ukvarjajo z mladimi, nastal pa je kot odziv na izzive, s katerimi se v novodobnih okoliščinah soočajo mladi.
18. april 2023 – Objavljamo odgovore na vprašanja upravičencev, ki so bila postavljena na delavnici za poročanje, ki jo je organizirala kontrolna enota. Delavnica za poročanje za nosilce projektov in projektne partnerje, ki izvajajo projekte v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, je potekala 6. aprila 2023.
17. april 2023 – Ohranjanje poseljenosti Koroške in beg možganov sta razvojna problema, ki ju rešuje projekt Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET. V okviru skoraj pol milijona evrov vrednega projekta, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so do sedaj odprli že tri delovne postaje za mlade, s katerimi želijo aktivirati koroško mladino in jo še tesneje povezati z lokalnim okoljem.
Na Koroškem 13 delovnih postaj za mlade KOR-NET
V torek, 11. aprila, so v prostorih Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec odprli že tretjo delovno postajo za mlade KOR-NET, prvo v Mislinjski dolini. Župan MO Slovenj Gradec dr. Matija Tasič je ob otvoritvi med drugim dejal: “Če je problem prostor za mlade, potem problema nimamo. Želimo si še več aktivne mladine, ki bo mladinsko sceno v občini peljala dalje.”
Kaj pravzaprav so delovne postaje? Gre za računalniško opremljene mladinske prostore z osnovnimi pisarniškimi pripomočki in materiali, in z brezplačnim dostopom do spletnih storitev, informacij, tiskanja, ipd. kar mladi potrebujejo pri npr. šolskih obveznostih, iskanju službe oz. prijavah na razgovor ali pa da skupaj s prijatelji udejanjijo katero izmed svojih neštetih kreativnih zamisli.
Viktorija Barbič, predstavnica projektnega partnerja A.L.P PECA, je ob otvoritvi povedala, da »če želimo koroško mladino ohraniti v domači regiji, še posebej na podeželju, ji moramo ponuditi vso možno podporo pri razvijanju njenih potencialov in aktivnem vključevanju v lokalno okolje.“
Ideja delovnih postaj za mlade izhaja tudi iz slabše digitalne vključenosti mladine na Koroškem. Ker je problem toliko večji na podeželju, skuša projekt KOR-NET manko vsaj delno nadomestiti s postavitvijo delovnih postaj v manj dinamična okolja, kjer mladinska dejavnost potrebuje še odločnejši zagon.
Delovih postaj bo kar 13 in bodo razpršene po celi Koroški. Do sedaj so se odprle na Prevaljah (v Družbenem domu), v Ravnah na Koroškem (na OOZ Ravne) in Slovenj Gradcu. Do poletja bodo vrata odprle še ostale v različnih, tudi ruralnejših predelih Koroške, in s tem pripomogle k še večji aktivaciji potencialov mladih iz vseh treh koroških dolin.
Projekt Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET
S projektom Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET želijo na Koroškem utrditi podporno okolje za mlade, zmanjšati beg možganov ter v sodelovanju z mladino sooblikovati kakovostno okolje za življenje in delo.
Izenačiti želijo možnosti za vse mlade na Koroškem ter jim omogočiti aktivno vključevanje in sodelovanje pri lokalnem odločanju, še posebej pri temah, ki zadevajo njih. Tako bodo mladi samozavestneje stopali tudi na trg dela ter postajali aktivnejši državljani.
Poleg postavitve skupno 13 mladinskih delovnih postaj po regiji, bodo vzpostavili tudi virtualni mladinski inkubator Koroške, zasnovali model aktivne participacije mladih – zbornik dobrih praks na področju mladinskega dela ter organizirali delavnice, tabore in dogodke mreženja mladih s strokovnjaki, odločevalci, podjetniki ipd.
Spletna stran bodočega Virtualnega mladinskega inkubatorja Koroške
Projekt sooblikujejo Dravit, pod katerega spada Mladinski center Dravograd, kot nosilec projekta in projektni partnerji Koroški mladinski kulturni center Kompleks, slovenjgraški zavod Spotur s tamkajšnjim MKC Slovenj Gradec, ter kot predstavnici gospodarstva Območna obrtno-podjetniška zbornica Ravne na Koroškem in podjetje A. L. P. PECA, in norveški partner Bjerkaker LearningLab.
7. april 2023 – V okviru projekta Šola prenove za nove generacije je v ponedeljek, 3. 4. 2023 in torek, 4. 4. 2023, v 4. razredu OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki potekalo nevrološko testiranje otrok pri likovnem pouku. S testiranjem se je na inovativen, a neinvaziven način preverjalo in primerjalo odzive otrok, ko so obravnavali redno snov po obstoječem učnem načrtu, a na področju lokalne kulturne dediščine.
Preko testiranja se je meril kognitivni odziv pri zaznavanju in obdelavi dražljajev z uporabo tehnik, specifičnih za aplikativno nevroznanost, za raziskovanje izkušenj skupine učencev med različnimi metodami poučevanja. Informacije o preživeti izkušnji so bile pridobljene neposredno od učencev, z uporabo t.i. elektroencefalograma (EEG), s katerim se zabeleži električna aktivnost, ki jo proizvajajo možgani za pridobitev informacij, z visoko časovno natančnostjo. Pripravljene meritve so bile namenjene opazovanju sprememb na ravni: kognitivne obremenitve, pozornosti, stopnje vključenosti in zaznanega dobrega počutja med načrtovanimi aktivnostmi.
Nevrotestiranje učencev na OŠ Ivana Groharja v okviru projekta Šola prenove za nove generacije. Foto: Nejc Vurnik
Testiranje je poteklo v dveh delih; prvi dan je bil namenjen testiranju otrok med običajno šolsko uro likovnega pouka, drugi dan pa je bil namenjen izvajanju šolske ure po učnem načrtu, vendar obogateni z elementi kulturne dediščine. Strokovnjaki Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine so pripravili novo učno pripravo predmeta likovnega pouka na način, da je bila vsebina učne ure podana skozi vidik in primere kulturne dediščine iz lokalnega prostora. Tokratna ura je bila pripravljena na temo bivališča živali skozi preteklost, ki so jih učenci interpretirali na področju arhitekture.
Nevrotestiranje učencev na OŠ Ivana Groharja v okviru projekta Šola prenove za nove generacije. Foto: Nejc Vurnik
Prvi dan testiranja je učencem italijanski nevroznanstvenik Andrea Bariselli predstavil kako delujejo možgani, naprave za merjenje ter kaj se meri. Merjenje je bilo popolnoma neinvazivno; naprave so beležile odzive možganskih valov kot bi postavili npr. mikrofon na stadion je otrokom pojasnil Bariselli. Tema delovanja možganov je bila otrokom sila zanimiva; z velikim zanimanjem so najpogosteje spraševali kaj se pravzaprav dogaja z možgani med spanjem, ali zmeraj sanjamo, zakaj se zbujamo ob isti uri, ali tudi možgani kdaj počivajo ipd. Samo testiranje je potekalo na enostaven in za otroke zabaven način in jih ni oviralo pri spremljanju učne ure, saj se je naglavna naprava (EEG) z lahkoto prestavila med učenci. Enako testiranje je potekalo v mesecu marcu pri učencih 4. razredov na osnovni šoli na Norveškem, tako v šolskih prostorih kot v naravi.
Nevrotestiranje učencev na OŠ Ivana Groharja v okviru projekta Šola prenove za nove generacije. Foto: Nejc Vurnik
Testiranje pilotne izvedba učne ure z elementi kulturne dediščine je bilo izvedeno pod okriljem projekta Šola prenove za nove generacije sofinanciranega iz Norveškega finančnega mehanizma v katerem sodelujejo Osnovna šola Ivana Groharja, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Univerza na Primorskem – Fakulteta za humanistične študije, Šolski center Škofja Loka – Srednja šola za lesarstvo, Občina Škofja Loka in norveški partner Magma Geopark AS, Egersund in nosilec projekta Združenje zgodovinskih mest Slovenije.
Projekt, ki približuje kulturno dediščino ne le učencem, temveč tudi učiteljem, želi z znanstveno podlago utemeljiti in določiti pogoje ter načine za boljše razumevanje, učenje delov iz obveznih učnih vsebin posameznih osnovnošolskih predmetov skozi vključevanje narave in kulturne dediščine v pouk kot bolj zanimivo, smiselno in motivirano. Tovrstni pristop spodbuja tudi inovativne metode poučevanja, ki koristijo odnosu učitelj – učenec. Izboljša se kakovost izobraževanja in hkrati neposredno vzpodbuja in prispeva k ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine. Vključitev inovativnih metod poučevanja, ki uvajajo elemente kulturne dediščine in tradicionalne veščine ter znanja za njeno prenovo, tako v učilnici kot v naravi, lahko občutno prispeva k izboljšanju samega učnega procesa.
3. april 2023 – V poročni dvorani Občine Škofja Loka je potekala novinarska konferenca o projektu Šola prenove za nove generacije. Projektni partnerji so predstavili posamezne aktivnosti, tudi zelo zanimivo nevrološko testiranje otrok, ki v teh dneh poteka na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki.
Župan občine Škofja Loka Tine Radinja je izpostavil trud, ki ga Občina Škofja Loka vlaga tako v prenovo objektov kot v promocijo kulturne dediščine. Projekt Šola prenove za nove generacije je financiran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov in je vreden skoraj pol milijona evrov. Del sredstev v višini 80.000 € je namenjen prenovi in novim inštalacijam prostorov renesančne stavbe Rotovža na Mestnem trgu v Škofji Loki. Prostori, ki so že več kot 10 let prazni in brez namembnosti, bodo poleg prenove s projektom pridobili tudi novo vsebino in namen.
Predstavnica nosilca projekta Mateja Hafner Dolenc iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije je predstavila osnovne informacije o Šoli prenove za nove generacije. Namen projekta je vzpostaviti medinstitucionalno okolje in učne prakse za bolj načrtno izobraževanje mladih o kulturni dediščini in njeni prenovi na ravni osnovne šole. Projekt je namenjen razvoju novih učnih praks za vključevanje kulturne dediščine v učne načrte in programe v osnovnih šolah. Prav tako projekt prenaša dobre prakse norveškega učnega sistema v sodelovanju z norveškim partnerjem Magma Geopark AS.
Predstavniki projektnih partnerjev so predstavili svoje delo, kjer Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Univerza na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije) skupaj razvijata novo inovativno metodo poučevanja vsebin kulturne dediščine v osnovnih šolah z medpredmetnimi povezavami. Novi program se izvaja in preizkuša na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki. Poleg tega bo osnovna šola pridobila stalen kotiček za kulturno dediščino in didaktične pripomočke, kot je učna skrinja, ki bodo izdelani in načrtovani v sodelovanju s projektnim partnerjem – ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo.
Ker je v ponedeljek, 3. 4., in v torek, 4. 4. 2023, na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki potekala pilotna izvedba učnih ur skupaj z nevrološkim testiranjem čustvenih in kognitivnih izzivov otrok na poučevanje o kulturni dediščini, se je konferenci pridružil italijanski nevroznanstvenik Andrea Bariselli iz podjetja Strobilo.
Osnovna šola Ivana Groharja v Škofji Loki. Foto: Nejc Vurnik
Izpostavil je, da z nevroznanostjo pridobimo veliko količino podatkov, ki jih lahko uporabimo pri izboljšanju, razumevanju in predvidevanju človeških izkušenj in odzivov. Preko naglavne naprave EEG (elektroencefalogram) se tokrat pri testiranih otrocih preverja in primerja njihove odzive med običajno šolsko uro ter uro s kulturno dediščino.
Projekt Šola prenove za nove generacije sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 478.000 €. Namen projekta je vzpostaviti medinstitucionalno okolje in učne prakse za bolj načrtno izobraževanje novih generacij v osnovni šoli o kulturni dediščini in prenovi kot pomembnih kompetencah in vrednotah za življenje in delo v 21. stoletju.
