21. junij 2023 – Na povabilo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije so se na Ljubljanskem gradu zbrali priznani strokovnjaki z Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Slovenije, da bi raziskali vlogo javnega sektorja pri vzpostavitvi inovativnih ekosistemov. Predstavljene odlične prakse vpeljave inovativnosti v javno upravo v severnih deželah dokazujejo, da prav inovativen javni sektor lahko odigra ključno vlogo pri spodbujanju razvoja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Prvi koraki v to smer pa so že vidni tudi v Sloveniji.
Mednarodna konferenca »Inovativni smo že 5000+« je ponudila vpogled v številne praktične primere, skozi panelne razprave in okrogle mize, v neformalnem delu dogodka pa so ugledni strokovnjaki, odločevalci in deležniki v javnem sektorju izmenjevali menja in ideje. Mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, je uvodoma podala enega glavnih poudarkov konference z izjavo, da je odgovornost vseh, ki delujejo v javnem sektorju, še posebej pa političnih odločevalcev, da vzpostavijo okolje za spodbujanje inovacij, ob tem pa ponudijo tudi stimulativen zakonodajni okvir.
Zavedanje o pomembnosti predstavljene tematike je pokazala tudi udeležba ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ministrice za digitalno preobrazbo dr. Emilije Stojmenove Duh in ministra za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška, ki so si bili enotni, da je pogoj za oblikovanje učinkovitega inovativnega ekosistema povezovanje in sodelovanje ter stalno pridobivanje znanj in kompetenc vseh ključnih deležnikov, poleg javnega sektorja še gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih organizacij ter nevladnih organizacij. Pri tem je ministrica Ajanović Hovnik poseben poudarek namenila predstavitvi Stičišča za oblikovanje politik, v katerem bodo vsi našteti deležniki v sodelovanju oblikovali in testirali inovativne politike, predpise in javne storitve za spodbujanje prehoda v krožno ter nizkoogljično gospodarstvo in družbo. Minister Jevšek je izpostavil, da bodo tudi v aktualni perspektivi za razvoj in inovacije namenjena znatna sredstva, ministrica Stojmenova Duh pa pomembnost digitalnih tehnologij pri hitrejšem doseganju ciljev.
Prisotne sta pozdravila tudi častna gosta, veleposlanica Kraljevine Norveške Trine Skymoen, ki je izrazila zadovoljstvo nad rezultati leto dni trajajočega sodelovanja z državami donatoricami Islandije, Norveške in Lihtenštajna k zeleni in vključujoči Evropi, ter poudarila, da je zaključna konferenca izjemna priložnost za povezovanje in nadgrajevanje znanj, in Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana z besedami, da je Ljubljana izjemno inovativno mesto prav po zaslugi župana Jankovića, ki je izkušnjami iz gospodarstva popolnoma prenovil delovanje javne uprave. Kot novost je najprej k sooblikovanju vizije mesta za leto 2025 povabil meščane, zdaj pa se bližajo prelomnemu dogodku vzpostavitve plovnih poti po Ljubljanici in njihove vključitve v javni potniški promet.
Glavni govorec na konferenci prof. dr. Thomas Hoholm, vodja Oddelka za strategijo in podjetništvo na BI Norwegian Business School je kot strokovnjak s področja inovacijskih in podjetniških ekosistemov poudaril pomen močne institucionalne podpore, industrija in akademska sfera pa se morata tesneje povezovati ne le preko raziskovalno-razvojnih projektov, temveč tudi preko skupnih pobud za razvoj kompetenc. Pomembno vlogo inovacijskih ekosistemov je osvetlil tudi dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ko je izpostavil, da sta reorganizacija in sprememba vedenja gospodarskih deležnikov na način, da se bo njihovo delovanje med seboj dopolnjevalo, osnovna pogoja za pametne in zelene prehode, za katere si prizadevamo.
Po besedah dr. Damjana Kavaša, direktorja Inštituta za ekonomska raziskovanja, javni sektor v EU predstavlja več kot 25 % zaposlitev. Ni le pomemben delodajalec, temveč tudi glavni ponudnik storitev in vir javnih naročil. Namesto drobljenja in dodeljevanja odgovornosti posameznim področjem politike, potrebujemo sodobno, inovativno in učečo javno upravo s spremenjenim sistemom upravljanja, saj le taka lahko koristi tako podjetjem kot državljanom. Glavna naloga Nacionalnega programa za inovativno naročanje na Norveškem je, denimo, pomagati javnemu sektorju, da z javnimi naročili razvije več inovacij, dobaviteljem pa nuditi podporo pri iskanju novih poslovnih priložnosti v javnem sektorju, je pojasnila njegova programska direktorica Ingebjorg Harto. Javne organizacije lahko svoje storitve za državljane najučinkoviteje posodobijo ravno s pomočjo krepitve sodelovanja z gospodarstvom v fazi že pred izdajo javnih razpisov, da bi lahko s strani dobaviteljev prejele ponudbe za čim boljše rešitve, slednjim pa omogočila stabilnejše pogoje za razvoj.
Pomembne korake v smer povečevanja kreativnosti in inovacij so že naredili na Ministrstvu za javno upravo. Dr. Staša Mesec in Genovefa Ružić sta predstavili projekta Inovativen.si in Laboratorij politik, ki uvajata inovativne pristope in načine dela ter sta namenjena povečevanju učinkovitosti in kakovosti dela javne uprave. Poudarili sta, da so kreativnost, inovativnost ter pomen dovoljevanja eksperimentiranja so nujni predpogoj za oblikovanje učinkovitih javnih storitev.
Dobre prakse so z udeleženci delili različni strokovnjaki, med njimi Daði Rúnar Pétursson iz javne agencije Ríkiskaup, osrednje agencije za javna naročila na Islandiji. Pétursson je predstavil njihovo pot od reaktivne do proaktivne storitvene organizacije, ki spodbuja sinergije med javnimi naročili in inovacijami s spodbujanjem odločanja za nakupe v smeri inovativnih rešitev, boljšega poznavanja priložnosti za inovacije v javnem sektorju in olajševanja poti do konkurenčnih naročil, vse s ciljem spodbujanja splošne družbene rasti.
Simon Tribelhorn, izvršni direktor Združenja bank Lihtenštajna, je predstavil sistem zasebnih vlaganj v inovativno podjetništvo, usmerjeno v trajnostno gospodarstvo, ki nadgrajuje nacionalno financiranje. Sistem cenijo številni ozaveščeni vlagatelji, ki si želijo zelenih naložb, start-up podjetja pa se z dodatno finančno injekcijo uspešneje razvijajo. Kumulativni učinek je pozitiven za celotno družbo.
Eva Pandora Baldursdottir z Mestne občine Reykavik, Arian Debeljak, vodja službe za digitalizacijo MOL, Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR in Thorey Einarsdottir, namestnica direktorja Znanstvenega parka Islandske univerze, so na okrogli mizi prispevali zanimive poglede na različne vidike inovacij v javnem sektorju, ki segajo od digitalizacije in trajnosti do razvoja politik in urbanega načrtovanja. Martin J. Matt iz podjetja Kreativagentur iz Lihtenštajna pa je poudaril, da ima le inovativno komuniciranje resnično moč ozaveščanja družbe o trajnostnih temah.
Inovacijska konferenca je tako osvetlila številne priložnosti, ki jih predstavlja vpeljava inovativnosti v javni sektor. S sodelovanjem priznanih govornikov in združevanjem različnih strokovnjakov pa je dogodek že prispeval k vzpostavljanju inovativnega ekosistema, ki je nujen za uspešen razvoj.
Dogodek je bil v okviru Sklada za bilateralne odnose podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP 2014–2021, ki predstavljata prispevek Islandije, Norveške in Lihtenštajna k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.
Vir: RRA LUR
