19. april 2024 – Projekt Šola prenove za nove generacije, katerega izvedba je podprta s strani Norveškega finančnega mehanizma, je bil s slovesnim dogodkom ob zaključku projekta proslavljen v sredo, 17. aprila 2024, v Škofji Loki.
Več kot šestdeset prisotnih gostov so naslovili Herman Baskår, namestnik veleposlanice Kraljevine Norveške, Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in Tina Teržan, podžupanja Občine Škofja Loka.
Herman Baskår, namestnik veleposlanice Kraljevine Norveške, je izrazil podporo projektu in izpostavil, da »je vključevanje kulturne dediščine v izobraževanje bistvenega pomena, saj učencem ponuja globlje razumevanje lastne dediščine in dediščine drugih ter spodbuja spoštovanje, empatijo in strpnost.«
Vodja Sektorja za finančne mehanizme z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranka Plut, je v svojem govoru izpostavila, da »je sistematično spreminjanje odnosa skupnosti do kulturne dediščine in njene prenove kot kompetence za delo v 21. stoletju je možno le prek izobraževanja mlajših generacij.«
Zbranim je bila predstavljena video projekcija dosežkov projekta, v katerem so bila s skupnim trudom vseh projektnih partnerjev izdelana gradiva za nove učne prakse. Zajemajo 18 učnih priprav z gradivi in didaktičnimi pripomočki za vključevanje kulturne dediščine v predmete osnovne šole od likovnega pouka do matematike. V okviru projekta je bilo s pomočjo nevrološkega testiranja učencev dokazano, da lahko z uvedbo vsebin kulturne dediščine postane pouk bolj zanimiv, dojemanje snovi in angažiranost učencev se poveča, zbranost učencev pa je izboljšana, še posebej, ko pridejo v stik z dediščino v okolju izven učilnice in ko so spodbujeni v ustvarjalno delo.
Na Osnovni šoli Ivana Groharja je nastal didaktični kotiček, ki so ga soustvarili učenci in ki bo nadgrajen z novimi vsebinami in razstavami tudi v novem šolskem letu. Z investicijo v prostore nekdanje mestne hiše iz 16. stoletja v starem mestnem jedru Škofje Loke je nastal t. i. Učni laboratorij. V njem se bodo v prihodnje odvijale delavnice o stavbni dediščini, obrteh, ki jo podpirajo in vrednotah, ki jih kulturna dediščina posreduje v naša življenja.
Med prvimi je bila izvedena delavnica, namenjena učiteljem o tem, na kakšen način dejavno približati stavbno dediščino in obrti povezane z njo učencem. Kulturna dediščina omogoča številne in raznolike vsebine, saj vključuje vso zapuščino človekove dejavnosti v prostoru – od načinov poselitve, soustvarjanja kulturne krajine, umestitve naselij in zgradb, razvoja gradnje in obdelave gradiv do ohranjanja obrtnih znanj in kulture bivanja.
Srečanje je popestril nastop folklorne skupine učencev OŠ Ivana Groharja. Učenci so v tradicionalnih nošah zapeli in zaplesali na odru.
Dogodek je bil zaokrožen s pogovorom, v katerem so sodelovali Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, dr. Vilma Brodnik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Matevž Granda, urednik revije Outsider in doc. Aleksander Ostan, profesor na Fakulteti za Arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Razprava, ki je sledila, je osvetlila današnje poglede na stanje in razumevanje vloge kulturne dediščine v slovenskem prostoru, pomanjkljivosti, napredke ter izzive v prihodnosti, ki morajo biti usmerjeni predvsem v približevanje kulturne dediščine mladim na vseh stopnjah šolanja kot tudi predšolskim otrokom.
V projektu sodelujejo Združenje zgodovinskih mest Slovenije, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Šolski center Škofja Loka, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka in norveški partner MAGMA Geopark AS.