V preteklem letu sta namreč Mestna občina Ljubljana in Občina Vrhnika v sodelovanju s številnimi partnerji zaključili tri obsežne projekte, med njimi tudi projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica oziroma krajše kar Ljubljanica, ki se je sofinanciral iz Programa Finančnega mehanizma EGP.
Tudi razbitine rimske ladje
Projekt Ljubljanica je prispeval k revitalizaciji kulturne in naravne dediščine Vrhnike. Zavarovane so bile razbitine rimske tovorne ladje na Verdu iz prvega stoletja, saj jim je zaradi spodjedanja neutrjene brežine grozilo uničenje. Izkopani in dvignjeni so bili ostanki čolna deblaka, ki je eden daljših, če ne največjih med znanimi rimskimi deblaki, in eno najdaljših evropskih plovil tega tipa nasploh.
Del projekta predstavlja tudi prenova razstavišča in vzpostavitev stalne razstave Moja Ljubljanica, ki je umeščena v objekt bivše šivalnice IUV, današnji Kulturni center Vrhnike. Z razstavo se je povečala dostopnost najširše javnosti do kulturne dediščine, česar neposredna lokacija kulturnega spomenika ne omogoča.
Ljubljanica pa ni edini projekt, ki ga s Programom Finančnega mehanizma EGP povezuje voda.
Za zmanjšanje tveganj
Geodetska uprava RS je v vrednosti treh milijonov evrov izvedla obširen projekt Posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav. V njegovem okviru so pridobili kakovostne osnove za ocenjevanje poplavne ogroženosti in s tem za lažje zagotavljanje poplavne varnosti. To sicer ni edino pereče vprašanje na Ljubljanskem barju.
Zavod RS za varstvo narave je v tem okolju zaznal upadanje biotske pestrosti, kar so poskusili zaustaviti s projektom LJUBA – Ljudje za barje. Z njim želijo zaustaviti upadanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju in prispevati k izboljšanju stanja treh kvalifikacijskih habitatnih tipov ter štirih Natura 2000 kvalifikacijskih vrst: orhideje in treh vrst metuljev. Ljubljansko barje je življenjski prostor za številne ogrožene vrste, žal pa se je stanje njihovih habitatov v zadnjih desetletjih zelo poslabšalo, predvsem zaradi sprememb v kmetijstvu. V projektu so tako usmerjali kmetijska gospodarstva k naravi prijaznemu upravljanju travišč in k izboljšanju sodelovanja med kmetijsko in naravovarstveno stroko.
Rešitve na področju biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in boljšega upravljanja območij Natura 2000 so iskali tudi na več lokacijah ob Muri (projekt GoForMura), na Goričkem (projekt Gorički travniki) in Pohorju (projekt SUPORT).
Ob Muri so se denimo pred izvajanjem projekta soočali s številnimi težavami tamkajšnjih vrst: dvoživke je ogrožalo izginjanje vodnih in močvirskih habitatov, hrošče je ogrožalo izginjanje hrasta in variabilna količina mrtvega lesa. Vidra in bober nista bila dovolj preučena, neznano je bilo tudi stanje nekaterih ptic. S projektom so analizirali dejavnike stanj nekaterih gozdnih habitatov in izbranih vrst živali ter zanje izvedli varstvene ukrepe.
S projektom na Goričkem so želeli povečati učinkovitejše upravljanje s tremi travniškimi Natura 2000 habitatnimi tipi, velikim skovikom in tremi travniškimi vrstami dnevnih metuljev. Z informiranjem in ozaveščanjem ciljnih skupin projekta pa so povečali zavest o pomenu travnikov.
S temi štirimi projekti v skupni vrednosti dobrih dveh milijonov evrov so lahko naslovili izzive varovanja okolja in biotske raznovrstnosti ter pomembno prispevali k spodbujanju zelenega, trajnostnega in ustvarjalnega potenciala naše države.