Arhivi: Novice

14. avgust 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Izobraževanje – krepitev človeških virov, ki je namenjen izboljšanju človeškega kapitala in razvoju kompetenc za 21. stoletje.

Program Izobraževanje – krepitev človeških virov se osredotoča na povezovanje izobraževanja s prakso, podporo ranljivim skupinam, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter krepitev institucionalnih zmogljivosti za dobro upravljanje. Pri izvajanju programa sodelujeta tudi dva programska partnerja – Norveški direktorat za visoko šolstvo in veščine ter Nacionalna agencija za mednarodne zadeve iz Lihtenštajna.

Prispevek k izboljšanemu izobraževanju in družbenem okolju, namenjenem podpori prikrajšanih skupin

V okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je bilo s podporo Norveškega finančnega mehanizma izvedeno sedem projektov, ki prispevajo k področju izobraževanja in družbenega okolja, namenjenega podpori prikrajšanih skupin. Ti projekti so omogočili razvoj inovativnih rešitev, ki so pripomogle k opolnomočenju mladih, zmanjševanju brezposelnosti ter spodbujanju podjetniških in socialnih kompetenc. Vključene organizacije in projektni partnerji so s skupnimi prizadevanji ustvarili trajne pozitivne spremembe, ki bodo še naprej podpirale mlade ter prispevale k bolj vključujoči in pravični družbi.

Projekt Karierni center Posavje

Projekt Karierni center Posavje, katerega nosilec projekta je Regionalna razvojna agencija Posavje, je vzpostavil inovativen pristop k izboljšanju zaposljivosti mladih v Posavski regiji. S projektom je bilo vzpostavljeno digitalno podporno okolje za krepitev zaposlitvenih možnosti mladih. Med ključnimi dosežki so celovita raziskava potreb delodajalcev in stanja na trgu dela, vzpostavitev mreže organizacij za podporo mladim, izmenjava dobrih praks z norveškim partnerjem ter izvedba 40-urnega usposabljanja za karierne svetovalce. Projekt je omogočil več kot 253 individualnih svetovanj, 19 dogodkov za pridobivanje neformalnih veščin ter vzpostavitev spletne platforme za povezovanje mladih z delodajalci v regiji. Za učinkovito izvajanje aktivnosti je bil obnovljen prostor na podstrešju Mencingerjeve hiše v Krškem, kar omogoča nadaljnjo podporo mladih na njihovi karierni poti. V projektu so sodelovali tudi Zavod za mladino in šport Krško, Ljudska univerza Krško, Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško, Mestna občina Krško ter Collective Innovation.

Projekt KOR-NET

Projekt KOR-NET, katerega nosilec projekta je Javni zavod Dravit Dravograd, zavod za šport, turizem, kulturo in mladinske dejavnosti, si je prizadeval okrepiti podporno okolje za mlade na Koroškem in zmanjšati beg možganov, hkrati pa izenačiti možnosti za vse mlade, zlasti tiste z demografsko ogroženih območij, ter jih opolnomočiti za aktivno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela. Projektne aktivnosti so temeljile na sodelovanju med mladinskimi organizacijami, podjetniškim svetom in izobraževalnimi ustanovami, kar je pripomoglo k vzpostavitvi Virtualnega mladinskega inkubatorja Koroške ter 13 mladinskih delovnih postaj po regiji. Organizirane so bile delavnice, tabori, seminarji in dogodki za razvoj mehkih veščin in podjetniških kompetenc. Projektne aktivnosti so privedle tudi do oblikovanja zbornika dobrih praks na področju mladinskega dela. Poleg nosilca projekta so v projektu sodelovali tudi SPOTUR Slovenj Gradec, KMKC Kompleks, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ravne na Koroškem, A. L. P. PECA ter Bjerkaker LearningLab.

Projekt NEKSTEP

Projekt NEKSTEP, katerega nosilec projekta je Ljudska univerza Koper, je mladim v lokalnih okoljih ponudil delavnice podjetništva in karierne orientacije, individualna svetovanja, izobraževanja za mentorje ter priložnosti za mreženje. V delavnice karierne orientacije se je vključilo več kot 350 mladih, ki so se pripravljali na zaposlitveni trg. Na delavnicah so se učili oblikovati življenjepis in pripraviti na zaposlitveni razgovor, ob tem so raziskovali digitalna orodja, učili osnov programiranja, odkrivali manj razširjene poklice ter spoznavali delodajalce v lokalnem okolju. Posebna pozornost je bila namenjena mladim, ki razmišljajo o samostojni podjetniški poti, pri čemer je več kot 180 mladih sodelovalo v podjetniških delavnicah. Projekt je zajemal tudi izpopolnjevanje za mentorje in svetovalce, ki delajo z mladimi. Na delavnicah je 50 svetovalcev spoznavalo kreativne metode dela z mladimi. Med uspehe projekta sodi tudi Karierijada, karierna olimpijada, ki je združila hekaton, karierne delavnice in hitre sestanke z delodajalci. Za trajnost rezultatov so projektni partnerji pripravili številna gradiva, ki bodo po koncu projekta prosto dostopna na njihovih spletnih straneh. V projektu so sodelovali tudi Ljudska univerza Sežana, Središče Rotunda ter International Development Norway.

Projekt PoMP

S projektom PoMP, katerega nosilec projekta je Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, se je vzpostavilo celovito in trajno podporno okolje za spodbujanje mladih k podjetniškemu razmišljanju in oblikovanju podjetniških idej. Ključni del projekta je bila Akademija PoMP, ki je učiteljem in mentorjem iz osnovnih in srednjih šol ponudila praktična orodja, metodologije in izobraževalne module za učenje podjetništva. Akademija ponuja 20 ur posebnega izobraževanja, v katerega je bilo vključenih 75 učiteljev iz 41 šol. Projekt je pripeljal do izvedbe 20 pilotnih podjetniških delavnic po vsej Sloveniji, v katerih je bilo vključenih 379 učencev in 38 učiteljev. Poleg tega so projektne aktivnosti zajemale izmenjavo dobrih praks z norveškimi partnerji ter vzpostavitev mreže podjetnih šol in podpornih institucij, ki omogočajo trajnost projekta. Sodelujoči partnerji v projektu so bili Primorski tehnološki park, Razvojni center Novo mesto, Tehnološki park Ljubljana, SAŠA inkubator ter Norwegian University of Science and Technology.

Projekt PreseNEETi se

Projekt PreseNEETi se, katerega nosilec projekta je Ljudska univerza Celje, se je osredotočal na opolnomočenje in socialno aktivacijo NEET oseb, mladih med 15 in 29 let, ki se ne šolajo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, s posebnim poudarkom na starejši starostni skupini med 25 in 29 let. Projektni partnerji so izvedli analizo stanja NEET oseb v Sloveniji in na Norveškem ter na podlagi dobrih praks razvili program opolnomočenja in socialne aktivacije. V program, ki je zajemal izobraževalne delavnice, karierno in psihosocialno svetovanje ter delavnice mehkih veščin, je bilo vključenih 30 oseb NEET. Ob tem so izvedli usposabljanje za mentorje, v katerega je bilo vključenih 40 mentorjev, ustvarili mentorsko shemo in priročnik za mentorje. Nenazadnje so oblikovali tudi publikacijo s priporočili, ki so bila predstavljena na posvetih s političnimi odločevalci. Projekt je opolnomočil 30 NEET oseb, usposobil 40 mentorjev in izboljšal metodologijo za identifikacijo potreb NEET oseb. Sodelujoči partnerji v projektu so bili Zavod RS za zaposlovanje, Univerza v Mariboru, Mladinski svet Slovenije ter Norwegian Organisation for Supervision and Co-Operation.

Projekt TALENT LAB

V projektu TALENT LAB, katerega nosilec projekta je Pomurski tehnološki park,  so si prizadevali povečati zaposlitvene možnosti v Pomurju, pri čemer so povezali 61 mladih talentov z 22 lokalnimi podjetji. Dijaki in študenti so ob mentoriranju reševali podjetniške izzive, pridobivali vpogled v poslovne procese ter pripravili konkretne rešitve. Podjetja so pridobila sveže ideje in spoznala potencialne nove kadre. Rezultati večmesečnega dela so bili predstavljeni na dveh PitchDay dogodkih. Projekt je nudil podporo tudi 25 podjetnikom, ki so na začetku svoje poslovne poti, pri razvoju poslovnih idej in zagonu podjetij. Ob tem so organizirali dve start-up akademiji, vzpostavili mentorsko shemo, pripravili priročnik dobrih praks za spodbujanje mladih ter ustvarili spletno podatkovno bazo z izobraževalnimi gradivi. V projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Ekonomska šola Murska Sobota, Dvojezična srednja šola Lendava, Biotehniška šola Rakičan, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci ter Faculty of Humanities at Norwegian University of Science and Technology.

Projekt TRIALOG

Projekt TRIALOG, katerega nosilec projekta je Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, je izhajal iz posledic COVID-19, kot so pomanjkanje socialnih stikov, večje medvrstniško nasilje in psihosocialne stiske. Cilj projekta je bil opolnomočiti mlade prek programa za preprečevanje spletnega in intimnopartnerskega nasilja, ki se je izvajal v srednjih šolah, ter usposabljanj za mentorje v lokalnih mrežah. Vzpostavljena je bila spletna platforma pozitivnega dialoga, ki mladim ponuja anonimno klepetalnico in možnost aktivacije v lokalnih okoljih. Prav tako so oblikovali priporočila za politične odločevalce, s poudarkom na duševnem zdravju mladih, kar je prispevalo k boljši integraciji mladih v lokalna okolja kot tudi krepitvi kompetenc mladinskih in strokovnih delavcev v Podravski regiji. V projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Mestna občina Ptuj, Ljudska univerza Ormož, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Mladinski svet Mestne občine Ptuj, ter Avisensa, Inštitut za psihologijo, svetovanje in izobraževanje.

 

VIR: Karierni center Posavje, KOR-NET, NEKSTEP, PoMP, PreseNEETi se, TALENT LAB, TRIALOG

1. avgust 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Izobraževanje – krepitev človeških virov, ki predstavlja pomemben korak h krepitvi človeškega kapitala in večanju kompetenc za 21. stoletje.

Cilj programa je podpirati razvoj kompetenc, izboljšati povezanost izobraževanja z realnim okoljem, razvijati podporne ukrepe za vključevanje prikrajšanih skupin v družbo in delo ter spodbuditi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. S programom se prav tako krepi institucionalne zmogljivosti za dobro upravljanje in medsektorsko sodelovanje, kar prispeva k trajnostnemu razvoju družbe.

Prispevek k izboljšanemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

V okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov so bili s podporo Norveškega finančnega mehanizma izvedeni štiri projekti, ki prispevajo k področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Ti projekti so potrdili, da je usklajevanje različnih sfer življenja ključnega pomena za trajnostni razvoj družbe. Z inovativnimi pristopi, medsektorskim sodelovanjem in mednarodno podporo so dosegli pomemben napredek pri izboljšanju življenjskih pogojev ter krepitvi enakosti spolov, kar predstavlja ključen korak naprej v prizadevanjih za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Projekt IMRO

Projekt IMRO, katerega nosilec projekta je Slovensko društvo Hospic, se je osredotočil na razbremenitev delovno aktivnih oseb, ki skrbijo za bolne in umirajoče svojce. S projektom so vzpostavili integriran model oskrbe starejših – dnevni center,  uvedli so certifikat Sočutno podjetje, ki spodbuja razvoj drugačne organizacijske kulture v podjetjih, ter ga pilotno preizkusili. Certifikat z razvitimi ukrepi ter izobraževanji ponuja podjetjem nove rešitve za lažje usklajevanje delovnih obveznosti zaposlenega, ki doma skrbi za kronično bolnega ali starejšega družinskega člana. Ob tem so izvedli izobraževanja in usposabljanja delovno aktivnega prebivalstva o neformalnem oskrbovanju in o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Sodelujoči partnerji v projektu so Društvo za kulturo odnosov SPES, Občina Solčava ter Bjerkaker LearningLab.

Projekt TERA

Projekt TERA, katerega nosilec projekta je Razvojni center Murska Sobota, je naslavljal usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v ruralnem okolju. Projekt je vzpostavil izobraževanja o spolnih stereotipih, tradicionalnih spolnih vlogah ter izzivih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer je spodbujal enakost spolov. Ob tem so povečali zavedanje lokalnih in nacionalnih deležnikov ter odločevalcev o teh temah, okrepili vlogo zagovorniških organizacij za izboljšanje položaja žensk na podeželju in spodbudili trajnostni razvoj. Ravno tako se s projektom povečuje ozaveščenost širše javnosti o vlogi in položaju žensk in moških na podeželju ter o stanju (ne)enakosti spolov. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Regionalna razvojna agencija Posavje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Zveza slovenske podeželske mladine, Center za razvoj trajnostne družbe ter Inland Norway University of Applied Sciences.

Projekt BalanCed

Projekt BalanCed, katerega nosilec projekta je Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož, se je osredotočal na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja z inovativnimi in celostnimi pristopi. Projekt je v lokalno okolje prinesel storitve, ki s pomočjo umetnosti krepijo in bogatijo človeške vire, pri čemer so poudarjeni notranji dejavniki, kot so veščine za soočanje s stresom, učinkovitost, reševanje problemov in vzdrževanje dobrih medsebojnih odnosov. S projektom so spodbujali učinkovitejše upravljanje časa in izkoriščanje zunanjih ukrepov družbe za podporo pri usklajevanju različnih življenjskih sfer. Vzpostavili so Kreativni center kot podporno okolje za zaposlene, ki je udeležencem omogočal ukvarjanje s kreativnimi dejavnostmi in rokodelstvom. Poleg tega so zagotavljali kakovostno varstvo otrok z učenjem o trajnostnih vsebinah ter nudili podporo zaposlenim, delodajalcem in mentorjem v delovnih organizacijah. Ravno tako so ustanovili mrežo organizacij za podporo zaposlenim, organizacijo varstva otrok in razvoj programov za krepitev kompetenc v delovnih organizacijah ter usposabljanje mentorjev za dolgoročno izvajanje programov. Partnerji v projektu so Zavod CONA B.P., Zavod za vseživljenjsko učenje, ustvarjanje in dobro počutje, NOMED, Neodvisna medijska dejavnost, Kulturno izobraževalno društvo PiNA ter Culture Break Borders.

Projekt PROMETEJ

Projekt PROMETEJ, katerega nosilec projekta je Ameriška gospodarska zbornica, je naslavljal izzive in problematiko pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter enakost spolov znotraj organizacijskih struktur podjetij. S projektom so izboljšali ozaveščenost o možnih rešitvah in ukrepih, ki olajšujejo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Osredotočili so se na odpravo slabega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, ki je pogosto posledica razlik med spoloma, starševstvom in poklicno strukturo. Projekt se je prav tako osredotočal na izboljšanje znanja in kompetenc vodstva podjetij za vzpostavitev organizacijskih struktur, temelječih na enakosti spolov, ter na premagovanje spolnih stereotipov, ki vplivajo na neenako porazdelitev skrbstvenih obveznosti med moškimi in ženskami. Poleg nosilca projekta so pri projektu sodelovali tudi Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Merkur trgovina, d. o. o., Riko, industrijski, gradbeni inženiring in leasing, d. o. o., Univerza v Mariboru, Knauf Insulation, d. o. o., Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d. d., AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d., ter the Norwegian Automobile Foundation.

VIR: IMRO, TERA, BalanCed, PROMETEJ

11. julij 2024 – SRIP – Krožno gospodarstvo, ki s svojim delovanjem želi trajnostno povečati učinkovitost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter Slovenijo uveljaviti na področju krožnega gospodarstva, je letos že drugo leto zapored podelil nagrade za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva.

Na razpis za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva, ki sta ga tudi letos podprla Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je prispelo 27 prijav, kar kaže na močno rast razvojne in inovativne dejavnosti v Sloveniji.

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik komisije dr. Martin Ocepek, direktor razvoja umetne smole v podjetju Helios TBLUS, d. o. o., in člani komisije dr. Zorka Novak Pintarič, redna profesorica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na Univerzi v Mariboru, Marko Hren, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ter mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, je podelila dve zlati, trinajst srebrnih in sedem bronastih priznanj za najboljše inventivne rešitve ter pet priznanj za razvojno dejavnost na področju krožnega gospodarstva.

Med nagrajenci je bil tudi projekt LFIA-REC – Recikliranje hitrih antigenskih LFIA testov (COVID-19), ki je prejel srebrno priznanje. Projekt LFIA-REC je vzpostavil inovativni postopek zbiranja, sterilizacije, ločevanja, reciklaže in ponovne uporabe surovin, ki so osnovne komponente v hitrih antigenskih testih. Ta postopek omogoča energijsko učinkovito sterilizacijo in ločevanje komponent hitrih antigenskih testov, ki se nato reciklirajo v plastiko in rafinirajo v zlato. Pridobljene surovine so tako nadalje uporabne za predelavo.

Pri projektu LFIA-REC, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so sodelovali Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Surovina, Družba za predelavo odpadkov, d. o. o., Zlatarna Celje, d. o. o., Plastika Skaza, d. o. o., Fakulteta za tehnologijo polimerov, Univerzitetni klinični center Maribor ter Inštitut za kovinske materiale in tehnologije iz Ljubljane.

VIR: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru ter SRIP – Krožno gospodarstvo

5. julij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.

Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Izboljšano upravljanje ekosistemov

V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje so se izvedli trije projekti, podprti s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki prispevajo k izboljšanju upravljanja ekosistemov, ki so pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb.

Projekt ReNature

S projektom ReNature, katerega nosilec projekta je Javni zavod park Škocjanske jame, so se usmerili predvsem v izboljšanje stanja suhih kraških travnikov in mokrišč. Na območju Brkinov, Vremščice in Košanske doline so se osredotočili na obnovo 45 ha travnikov in visokodebelnih sadovnjakov. Na območju Vremščice so obnovili približno 39 ha travnikov. V Košanski dolini so obnovili travniške površine ter pri dvorcu Ravne vzpostavili nov visokodebelni sadovnjak. Na širšem območju Brkinov so obnovili 8 kalov in en velban studenec, vkopan in obokan izvir, značilen za to območje. Ob tem so tudi kartirali in popisali ekosistemske storitve. V dveh letih so izvedli številne ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti za lokalno prebivalstvo, lastnike zemljišč, strokovnjake in druge deležnike. Sodelujoči partnerji v projektu so Občina Pivka, Univerza na Primorskem, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in norveški partner Foundation Norwegian Institute for Nature Research.

Projekt JeloviZA

Projekt JeloviZA, ki ga vodi CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je pripeljal do vzpostavitve modela upravljanja območja Jelovice. V okviru projekta so obnovili poškodovan gozd s sadnjo prilagojenih drevesnih vrst in varstvom habitatnih dreves, ob tem so namestili gnezdilnice za sove kozače, popisali vrste divjega petelina, gozdnega jereba in triprstega detla. Ravno tako so namestili števce za pridobitev podatkov o obremenjenosti prostora (število obiskovalcev in količina prometa). S prenosom dobrih praks, izobraževanji in delavnicami so dosegli boljšo usposobljenost in strokovnost deležnikov pri upravljanju ekosistema Jelovica. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Občina Železniki, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Razvojna agencija Sora, d. o. o., ter CIPRA International.

Projekt ZAGON

S projektom ZAGON, katerega nosilec projekta je Občina Grosuplje, so se osredotočili na dvig odpornosti ekosistemov. V sklopu projektnih aktivnosti so razvili dva modela upravljanja, in sicer enovit model upravljanja za posamezne ekosisteme ter kompleksen model upravljanja za kulturne krajine. S projektom je območje Natura 2000 pridobilo pet obnovljenih ekosistemov s skupno površino 46,15 ha. Na območju Krajinskega parka Radensko polje so obnovili mokrotni travnik in vzpostavili učno pot v dolžini treh kilometrov, ki se prične v Mali Račni pri Žabji hiši in vodi do poplavnega gozda. Ob tem so s kampanjo ozaveščanja in izobraževanji nadgradili znanje in kompetence 110 strokovnjakov za izboljšano upravljanje ekosistemov. Sodelujoči projektni partnerji so Zavod za turizem in promocijo – Turizem Grosuplje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije ter norveški partner University College for Green Development.

Prispevek k izboljšanemu upravljanju ekosistemov

Projekti, ki so se v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje osredotočali na področje upravljanja ekosistemov, so pokazali, da usmerjene aktivnosti in sodelovanje različnih deležnikov bistveno prispevata k izboljšanju upravljanja ekosistemov, ki se soočajo s pritiski podnebnih sprememb. Partnerstva z institucijami iz različnih držav so omogočila izmenjavo znanj in dobrih praks, kar je še dodatno okrepilo učinkovitost in inovativnost pristopov.

VIR: ReNature, JeloviZA in ZAGON

27. junij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.

Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Povečano uveljavljanje načel krožnega gospodarstva

V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je bilo izvedenih šest projektov, podprtih s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, ki prispevajo k povečanju uveljavljanja načel krožnega gospodarstva.

Projekt CIRCI

S projektom CIRCI, katerega nosilec projekta je Gospodarska zbornica Slovenije, se je osredotočilo na prenos dobrih praks iz Norveške v Slovenijo, uvedbo inovativnih ter zelenih tehnologij, procesov in rešitev ter izvedbo pilotnih projektov krožnega gospodarstva. Sodelujoči partnerji v projektu so TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije ter norveški partner Eyde Cluster.

Projekt NovIKroG

Projekt NovIKroG, ki ga vodi Mestna občina Novo mesto, je zajemal analizo lokalnih krožnih zank in vpliva javnega naročanja na krožne snovne zanke. S projektom so vzpostavili inovativni center za krožno gospodarstvo, ki povezuje različne deležnike s področja raziskav, gospodarstva in lokalne samouprave, ter spodbujali razvoj kompetenc krožnega javnega naročanja. Ravno tako so vzpostavili model krožnega javnega naročanja ter digitalno platformo za pospeševanje zbiranja, obdelave in ponovne uporabe materialov. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto, Razvojni center Novo mesto, d. o. o., Zavod KNOF, so. p., Komunala Novo mesto, d. o. o., ter Nord University z Norveške.

Projekt LFIA-REC

S projektom LFIA-REC, katerega nosilec je Univerza v Mariboru, je vzpostavljena tehnologija recikliranja hitrih antigenskih LFIA testov, kar omogoča ponovno uporabo posameznih komponent testov pri izdelavi novih izdelkov. Pri projektu so sodelovali tudi Plastika Skaza, d. o. o., Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zlatarna Celje, d. o. o., Univerzitetni klinični center Maribor in Surovina, Družba za predelavo odpadkov, d. o. o.

Projekt studioKroG

S projektom studioKroG, ki ga vodi Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, se je osredotočilo na razvoj in vzpostavitev inovativnega pilotnega objekta “studio krožnega gospodarstva”. Ta objekt je zasnovan po načelih industrijske simbioze in zajema zeleno streho in stene, zbiranje deževnice ter uporabo odpadnega tekstila za toplotno izolacijo. Poleg tega so v okviru projekta izvedli kreativne delavnice, praktične prikaze, usposabljanja in izobraževanja za boljše razumevanje krožnega gospodarstva. Sodelujoči projektni partnerji so Center ponovne uporabe, izvajanje postopkov za ponovno uporabo rabljene opreme, d. o. o., OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., Razvojno raziskovalni center Ormož, javni zavod, in norveški Fonix AS.

Projekt LEAP

S projektom LEAP, katerega nosilec projekta je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, so razvili učno-demonstracijsko mrežo, ki omogoča zasnovo bio-celulozne embalaže tudi za težje in transportno bolj obremenjene izdelke, ki še nimajo alternative EPS embalaži. V okviru projekta so vzpostavili nov poslovni model, ki temelji na uporabi invazivnih tujerodnih rastlin, prisotnih v lokalnem okolju, in ki omogoča izdelavo visoko zmogljivih embalažnih rešitev. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Inštitut za celulozo in papir, Gorenje gospodinjski aparati, d. o. o., Surovina, Družba za predelavo odpadkov, d. o. o., ter SINTEF AS.

Projekt REWINNUSE

Projekt REWINNUSE, ki ga vodi M SORA, trgovina in proizvodnja, d. d., je pripeljal do razvoja novega modela lesenega okna s steklom, vgrajenega zgolj s suhimi komponentami, ki omogočajo enostavno razstavljanje okna na osnovne komponente ter njihovo ponovno uporabo. Ob tem so se osredotočili na iskanje alternativnih lesnih vrst ter ponovno rabo odsluženega lesa. Sodelujoči partnerji v projektu so Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Gozdarski inštitut Slovenije in Norwegian Institute of Bioeconomy Research.

Prispevek k povečanemu uveljavljanju načel krožnega gospodarstva

Vseh šest projektov, ki so se v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje osredotočali na krožno gospodarstvo, je pomembno prispevalo k večji uveljavitvi načel krožnega gospodarstva v Sloveniji. Projekti so naslavljali različne vidike krožnega gospodarstva, od prenosa dobrih praks, uvajanja inovativnih tehnologij in vzpostavitve centrov za krožno gospodarstvo, do razvoja novih materialov in embalažnih rešitev ter recikliranja industrijskih izdelkov. Sodelovanje različnih deležnikov, vključno z univerzami, raziskovalnimi inštituti, občinami, podjetji in norveškimi partnerji, je omogočilo uspešno implementacijo projektov in vzpostavitev trajnostnih rešitev.

VIRI: CIRCI, NovIKroG, LFIA-REC, studioKroG, LEAP, REWINNUSE

20. junij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.

Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Izboljšano upravljanje trajnostne mobilnosti

V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je bilo izvedenih pet projektov, podprtih s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki prispevajo k izboljšanju upravljanja trajnostne mobilnosti.

Projekt ReMOBIL

Projekt ReMOBIL, katerega nosilec je Posoški razvojni center, s priporočili za uskladitev zakonodaje vzpostavlja model upravljanja trajnostne mobilnosti na regionalni ravni. S projektom se je vzpostavila  pilotna mreža šestih regionalnih centrov mobilnosti. Sodelujoči partnerji v projektu so Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, BSC, poslovno podporni center, d. o. o., Regionalni razvojni center Koper, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, d. o. o., AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d., Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., in norveški partner Viken County Council.

Projekt SmartMOVE

Nosilec projekta SmartMOVE je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. V okviru projekta so pripravili postopek pridobitve posebnega certifikata za trajnostno mobilnost ter vzpostavili metodologijo in izdelali trajnostne mobilnostne načrte za organizacije z velikim številom zaposlenih na prometno obremenjenih lokacijah. Prav tako so zasnovali pilotno rešitev za prevoz na delo v Ljubljanski urbani regiji z dinamičnimi skupinskimi prevozi. Pri projektu so sodelovali tudi Institut Jožef Stefan, Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Združenje delodajalcev Slovenije, g. i. z., GoOpti, d. o. o., Inštitut za politike prostora, Center energetsko učinkovitih rešitev in Nordland Research Institute z Norveške.

Projekt SALOMON

Projekt SALOMON, katerega nosilec je Razvojni center Novo mesto, Svetovanje in razvoj, d. o. o., se osredotoča na izdelavo mobilnostnega načrta za upravljanje mobilnosti na lokaciji Splošne bolnišnice Novo mesto. V sklopu projekta je bil na lokaciji bolnišnice vzpostavljen sistem GoNM za izposojo koles, tri polnilne postaje za električna vozila za zaposlene in IT orodje za spremljanje potovalnih navad. Sodelujoča partnerja v projektu sta Splošna bolnišnica Novo mesto in norveški partner Nord University.

Projekt Trata 2.1

S projektom Trata 2.1, katerega nosilec je Občina Škofja Loka, se je v škofjeloški industrijski coni Trata povečal delež zaposlenih, ki uporabljajo trajnostne oblike mobilnosti za prihod na delo in odhod z dela ter službene poti za vsaj 4 %. Zgrajen je bil manjkajoči del dvosmerne kolesarske steze, ki povezuje industrijsko cono Trata z Godešičem. Podjetja, vključena v projekt, so pridobila individualne mobilnostne načrte, kolesarnice, električna kolesa in polnilnice za električna kolesa. Poleg tega so z različnimi ukrepi in promocijami zaposlenim predstavljali prednosti trajnostne mobilnosti ter jih spodbujali k spremembi načina prihoda na delo. Sodelujoči partnerji so Razvojna agencija Sora, d. o. o., Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Knauf Insulation, d. o. o., SIBO Group, Razvoj in proizvodnja embalaže, d. o. o., LTH Castings, d. o. o., in CIPRA International.

Projekt Predjama Sustainable

Nosilec projekta Predjama Sustainable je Občina Postojna. S projektom so se osredotočili na izboljšanje mobilnosti na območju Predjame z večjo vključenostjo lokalnih ponudnikov v trajnostno ponudbo. Pri projektu so sodelovali Postojnska jama, turizem, gostinstvo in trgovina, d. d., Inštitut za politike prostora ter norveški partner Strand Municipality.

Prispevek k izboljšanju upravljanja trajnostne mobilnosti

Projekti, ki se osredotočajo na izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti, so vzpostavili sodelovanje med različnimi regionalnimi agencijami, občinami, inštituti ter mednarodnimi partnerji, kar je omogočilo vzpostavitev pilotnih mrež, certifikacijskih postopkov in mobilnostnih načrtov, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje in izboljšujejo kakovost življenja. Projekti kažejo, da so s sodelovanjem in inovativnim pristopom možne konkretne in merljive izboljšave, ki vodijo k bolj trajnostni prihodnosti, koristni za ljudi in okolje.

VIRI: ReMOBIL, SmartMOVE, SALOMON, Trata 2.1 in Predjama Sustainable

 

19. junij 2024 – V ponedeljek, 17. junija 2024, sta se mag. Marko Koprivc, državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko, in vodja Sektorja za finančne mehanizme, ga. Jadranka Plut, sestala z norveško veleposlanico, Njeno ekselenco Trine Skymoen, ki zaključuje svoj mandat.

Srečanje je potekalo v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju, kjer so se pogovarjali o uspešnem zaključku programov Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP za obdobje 2014-2021.

Oba finančna mehanizma sta v tem času s sredstvi držav donatoric, med katerimi je tudi Kraljevina Norveška, omogočila izvedbo številnih pomembnih projektov v Sloveniji. Poleg tega je beseda tekla tudi o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša prihodnje programsko obdobje.

Državni sekretar, mag. Marko Koprivc, je izrazil zadovoljstvo, da so lahko skupaj z veleposlanico obeležili uspešno sodelovanje v preteklih letih. Ob tej priložnosti se ji je še enkrat zahvalil za njen prispevek k poglobitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško.

10. junij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.

Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov

V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje so se izvedli trije ključni projekti, podprti s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki prispevajo k povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Pilotna geotermična elektrarna SI-Geo-Electricity

Pilotni projekt SI-Geo-Electricity, katerega nosilec so Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., je zasnovan kot demonstracijski projekt, ki omogoča povečanje izrabe geotermične energije. Projekt je omogočil vzpostavitev inovativne geotermične elektrarne z močjo 50 kW, temelječe na patentirani slovenski tehnologiji. Pri projektu so sodelovali tudi Petrol Geo, proizvodnja ogljikovodikov, d. o. o., Univerza v Mariboru in Geološki zavod Slovenije.

Projekt SOPOREM

Projekt SOPOREM, katerega nosilec je Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d. d., vzpostavlja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v koprskem pristanišču in Mestni občini Koper z izgradnjo dveh sončnih elektrarn. Ta projekt pripomore k zmanjšanju ogljičnega odtisa ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Sodelujoči partnerji v projektu so Mestna občina Koper in Greenstat ASA iz Norveške.

Projekt INFO-GEOTHERMAL

Vnaprej opredeljen projekt INFO-GEOTHERMAL, ki ga vodi Geološki zavod Slovenije, se osredotoča na izboljšanje zakonodajnega okvira za geotermalno energijo. V okviru projekta so pripravili dva ključna zakonodajna predloga: poročilo o potrebnih spremembah zakonodaje za vzpostavitev sistemov zavarovanja geoloških tveganj ter poročilo o potrebnih spremembah zakonodaje za podporne sheme za reinjekcijo, kaskadno uporabo in geotermalno električno energijo. S sodelovanjem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za naravne vire in prostor, Skupnosti občin Slovenije ter Reykjavik University, Iceland School of Energy, projekt spodbuja prehod iz stagnacije v pospešeno in okolju prijazno pridobivanje toplotne energije iz globokega podtalja.

Prispevek k trajnostni prihodnosti Slovenije

Projekti, ki se osredotočajo na obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetsko varnost, spodbujajo inovativno rabo geotermične in sončne energije, izboljšujejo zakonodajni okvir ter krepijo sodelovanje med različnimi institucijami in strokovnjaki. Rezultati teh projektov prispevajo k povečani proizvodnji energije iz obnovljivih virov, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in krepitvi energetske varnosti, kar je bistvenega pomena za trajnostno prihodnost Slovenije.

VIRI: SI-Geo-Electricity, SOPOREM in INFO-GEOTHERMAL

23. maj 2024 – Projektni partnerji projekta Podpora strokovnim delavcem v izobraževanju in zaposlovanju na področju avtizma (VIS A VIS), ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, so pripravili končno poročilo izvedenih projektnih aktivnosti.

V poročilu so navedeni pomembni mejniki pri izvajanju projekta ter druge informacijske in komunikacijske aktivnosti. Preberite si več o izvedenih aktivnostih v okviru projekta VIS A VIS tukaj.

V projektu so sodelovali Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije kot nosilec projekta in projektni partnerji Šentprima – zavod za rehabilitacijo in izobraževanje, Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor, Osnovna šola Kozara Nova Gorica, MIK mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d. o. o., in Fjæran-Granum’s Top Competence Service z Norveške.

VIR: VIS A VIS

14. maj 2024 – Pred dobrim mesecem je v Termah Zreče v organizaciji Ministrstva za pravosodje potekala zaključna konferenca projekta Hiša za otroke (Barnahus), ki je v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.

Predstavniki Hiše za otroke so na konferenci predstavili, kako poteka celostna obravnava otrok. Hiša za otroke je otrokom prijazen in varen prostor, kjer otrokom, ki so priče ali žrtve kaznivih dejanj, nudijo pomoč in podporo. Z njimi v Hiši za otroke opravijo zaslišanje za potrebe sodnega postopka, travmatiziranim otrokom in družinam pa nudijo krizno podporo in psihosocialno pomoč.

Na zaključni konferenci so projektni partnerji predstavili pomen takšnega projekta, kot je Hiša za otroke, na celotno družbo in tudi sodni sistem. Poleg tega so predstavili dosežke projekta, s katerimi so začrtane poti nadaljnjega razvoja ukrepov za vzpostavitev otroku prijaznega pravosodja.

Ob pričetku so prisotne nagovorili mag. Andreja Kokalj, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje, dr. Jože Ruparčič, namestnik Varuha človekovih pravic, in Regina Jensdottir, vodja enote za politike o pravicah otrok v Svetu Evrope.

V video pozdravnem nagovoru je Regina Jensdottir, vodja enote za politike o pravicah otrok v Svetu Evrope, pozdravila odločitev Slovenije za tako celovit pristop k izboljšanju življenja otrok in poudarila, da »se veseli nadaljnjega sodelovanja med Svetom Evrope in slovenskim Ministrstvom za pravosodje v prizadevanjih za okolje, kjer otroka, ki je žrtev nasilja, ni strah ali sram, da bi se obrnil na pravosodni sistem.«

Na zaključni konferenci projekta Hiša za otroke je več o rezultatih in načrtih projekta povedal tudi mag. Andrej Del Fabro, vodja projekta. Izpostavil je, da so »od februarja 2021 prenovili in uredili prostore ter poskrbeli za usposabljanje skoraj 800 strokovnjakov strokovnih delavcev CSD, strokovnih in vodstvenih delavcev v osnovnih šolah ter sodnikov, tožilcev, odvetnikov in strokovnih delavcev sodišč, usposobili pa so tudi osebje Hiše za otroke.«

O tem je na zaključni konferenci spregovorila tudi Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka in namestnica generalnega državnega tožilca RS, ki je poudarila, da »Hiša za otroke omogoča bolj pristno, manj obremenjujoče sporočanje otroka, žrtve kaznivega dejanja, o tem, kaj se mu je zgodilo.« Ob tem je povedala, da so v preteklosti večkrat naslavljali problematiko, kako čim manj obremenjujoče pristopati k otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj, jih zasliševati na način, ki bi povzročil najmanj travm in čim bolj razumeti posledice, ki jih doživlja ta otrok.

V projektu Hiša za otroke sodelujejo nosilec projekta Ministrstvo za pravosodje in projektni partner Javni zavod Hiša za otroke.

VIR: Hiša za otroke (Barnahus)