29. oktober 2024 – Na zaključni konferenci Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 z dne 16. oktobra 2024, so bili predstavljeni nekateri izmed projektov, ki so bili izvedeni v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, programa Izobraževanje – krepitev človeških virov ter Sklada za civilno družbo.
Projekti v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje
Program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je bil namenjen krepitvi institucionalnih sposobnosti in izvajanju pilotnih projektov. Z ukrepi se je usmerjalo na področja trajnostne mobilnosti, obnove ekosistemov območja Natura 2000, krožnega gospodarstva, spodbujanja izrabe geotermalne energije ter drugih manj uveljavljenih obnovljivih virov energije. Na konferenci je bilo predstavljenih pet izbranih projektov, ki so delovali znotraj tega programa.
Projekt ReNature, ki je s svojimi aktivnostmi naslavljal izboljšanje upravljanja ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb, je predstavila Alenka Volk iz Javnega zavoda Park Škocjanske jame. Projekt ReNature je naslavljal obnovo mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 vrste in habitatne tipe.
Projekt studioKroG, ki se je osredotočal na povečano uveljavljanje načel krožnega gospodarstva, je predstavil Danilo Čeh, direktor ZRS Bistra Ptuj. Projekt studioKroG predstavlja inovativne zelene rešitve s celovitim pristopom ponovne uporabe in re-dizajnom odpadkov.
Projekt SI-Geo-Electricity, ki je deloval na vzpostavitvi proizvodnje energije iz manj uveljavljenih obnovljivih virov, je predstavil Štefan Kozjan iz Petrol Geo. Pilotni projekt SI-Geo-Electricity je zasnovan kot demonstracijski projekt, ki omogoča povečanje izrabe geotermične energije.
Projekt LEAP, ki se je s svojimi aktivnostmi osredotočal na povečano uveljavljanje načel krožnega gospodarstva, je predstavil Gregor Čepon s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Ideja projekta LEAP je bila zamenjati embalažo iz plastičnih mas (EPS) z bolj trajnostnimi materiali.
Projekt SmartMOVE je predstavil Klemen Gostič z RRA LUR. Projekt naslavlja upravljanje trajnostne mobilnosti na prometno najbolj obremenjenih lokacijah v Ljubljani in okolici. Z načrti mobilnosti, zasnovanimi za pet organizacij na ključnih prometnih točkah, je projekt vzpostavil pomemben temelj za nadaljnje širjenje trajnostnih praks mobilnosti v Sloveniji. Prek pilotne uvedbe dinamičnega skupinskega prevoza je projekt vpeljal prilagodljivo in ekološko alternativo osebnemu prevozu, ki se izogiba prometnim konicam in zmanjša čas potovanja.
Projekti v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov
Sledile so predstavitve petih projektov, ki so bili izvedeni v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Program je bil namenjen krepitvi človeškega kapitala ter podpori razvoja kompetenc za 21. stoletje, razvoju kreativne ekonomije, boljši povezanosti izobraževanja in usposabljanja z realnim okoljem, razvoju podpornih ukrepov za vključevanje v življenje in delo posebnih skupin, ki so izključene ali pa imajo slabši dostop do podpornih sistemov.
Projekt SCHOOL21, ki se je osredotočal na izboljšanje institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja, je predstavila Mirjam Bizjak, ravnateljica Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju. Projekt SCHOOL21 je bil usmerjen v izboljšanje izobraževalnega sistema v Sloveniji, s poudarkom na pripravi mladih za življenje v 21. stoletju. Poseben pomen je bil na uvedbi metode poučevanja in učenja na prostem, ki je na Norveškem zelo prisotna. V okviru projekta sta bili vzpostavljeni tudi učilnici na prostem pri OŠ Franceta Prešerna in Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.
Projekt Barnahus, ki se je osredotočal na izboljšanje spretnosti za dobro upravljanje in sodelovanje pri zagotavljanju storitev za otroke, žrtve različnih oblik nasilja, sta predstavila Andrej del Fabro ter Tjaša Salamon Truden z Ministrstva za pravosodje RS. Z vnaprej opredeljenim projektom Hiša za otroke (Barnahus) je prišlo do vzpostavitve lokacije hiše za otroke v Sloveniji.
Projekt TERA, ki se je osredotočal na izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, je predstavila Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov (IPES). Projekt TERA je naslavljal izzive usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v ruralnem okolju. S projektom so vzpostavili izobraževanja o spolnih stereotipih, tradicionalnih spolnih vlogah ter izzivih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Projekt KOR-NET, ki se je s svojimi projektnimi aktivnostmi osredotočal na izboljšanje izobraževanja in družbenega okolja, namenjenega podpori prikrajšanih skupin, je predstavila Aleksandra Gantar z Javnega zavoda Dravit Dravograd. Projekt KOR-NET si je prizadeval okrepiti podporno okolje za mlade na Koroškem in zmanjšati beg možganov, hkrati pa izenačiti možnosti za vse mlade, zlasti tiste z demografsko ogroženih območij, ter jih opolnomočiti za aktivno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela. V okviru projekta je bilo na Koroškem vzpostavljenih tudi 13 delovnih postaj z namenom izboljšanja dostopnosti informacij in storitev za mlade v regiji.
Projekt Šola prenove za nove generacije, ki se je prav tako osredotočal na izboljšanje institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja, je predstavila Mateja Hafner Dolenc iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Projekt je bil usmerjen v približevanje kulturne dediščine osnovnošolskim učiteljem in učencem, saj je le-ta v učnih načrtih šibko prisotna. Nova praksa poučevanja omogoča enostavno vključevanje primerov iz kulturne dediščine in veščin prenove v poučevanje določenih izbranih vsebin v okviru obstoječih učnih načrtov predmetov in dnevov dejavnosti.
Projekti v okviru Sklada za civilno družbo
Nenazadnje je bilo predstavljenih pet izbranih projektov, ki so bili izvedeni v okviru Sklada za civilno družbo, ki je poseben poudarek namenil dolgoročnemu trajnostnemu razvoju in krepitvi nevladnega sektorja. Sklad je omogočil obravnavo ključnih družbenih izzivov na področjih, kot so demokracija, aktivno državljanstvo, dobro upravljanje in transparentnost, človekove pravice, socialna pravičnost in vključevanje ranljivih skupin, enakost spolov in podnebne spremembe. Sklad je v prvi vrsti bil usmerjen k ljudem in je spodbujal nevladne organizacije pri obravnavi področij, ki so jih same prepoznale kot pomembna.
Projekt Iz institucij k ljudem, ki se je osredotočal na povečanje podpore državljanski vzgoji in človekovim pravicam, je predstavila Darja Farasin z Zavoda Muzej norosti. Glavni cilj projekta je osveščanje mladih o kršitvah človekovih pravic v institucijah v Sloveniji in za družbeno spremembo v smeri odpravljanja institucij in uveljavljanja socialno varstvenih storitev v skupnosti.
Projekt Pomisli, predno (za)parkiraš, ki se je osredotočal na okrepitev zagovorniške vloge nevladnih organizacij, je predstavil Marko Kušar iz Društva za mobilnost invalidov Moja pot. Projekt se je osredotočil na ozaveščanje javnosti o pomembnosti pravilnega parkiranja, ki gibalno oviranim osebam zagotavlja nemoteno mobilnost.
Projekt Moja šola, moj glas, ki se je s svojimi aktivnostmi osredotočal na povečanje podpore državljanski vzgoji in človekovim pravicam, je predstavil Matevž Hrženjak iz Organizacije za participatorno družbo. Glavni namen projekta je bil vzpostaviti politični prostor znotraj šolskega sistema, kjer se mladi lahko izobražujejo o participativni demokraciji in se v njej tudi aktivno preizkusijo.
Projekt Varuhi naravnih gozdov, ki se je prav tako osredotočal na okrepitev zagovorniške vloge nevladnih organizacij, je predstavila Urša Očko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Projekt Varuhi naravnih gozdov je nastal kot odgovor na vse slabše naravovarstveno stanje slovenskih gozdov, ki ga v zadnjih letih povzroča vedno bolj intenzivno gospodarjenje.
Projekt BREZ OVIR DO ENAKOSTI, ki se je osredotočal na opolnomočenje ranljive skupine, je predstavil Furkan Guner iz Društva Medkulturni Dialog. S tem projektom se je naslavljalo izzive, kot so socialna nepravičnost, stigmatizacija in diskriminacija, s katerimi se migranti in begunci pogosto soočajo.
Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo
Projekti programskega obdobja 2014–2021 so z rezultati pripomogli k razvoju in kakovosti življenja v različnih delih Slovenije. Ob izvajanju projektov so se ustvarila nova partnerstva, hkrati pa je potekal prenos znanj in dobrih praks. Finančna mehanizma sta pomembno prispevala tudi k utrjevanju dolgoročnih bilateralnih odnosov med Slovenijo in državami donatoricami, tako na nacionalni ravni kot med institucijami in posamezniki na programski ter projektni ravni. Z izmenjavo uspešnih nacionalnih politik in dobrih praks sta mehanizma prispevala k bolj zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.