16. oktober 2024 – V Ljubljani je potekala zaključna konferenca Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 v Sloveniji, na kateri je bil predstavljen drobec vseh aktivnosti in projektov, ki so se izvajali v tem obdobju in so prispevali h ključnima ciljema finančnih mehanizmov.
Ključna cilja obeh finančnih mehanizmov sta zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru ter krepitev bilateralnih odnosov med državami donatoricami – Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom – in državami upravičenkami, med katerimi je tudi Slovenija.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ima vlogo upravljavca Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 v Sloveniji. Ob tem je ministrstvo tudi nosilec treh programov, in sicer Izobraževanje – krepitev človeških virov, Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter Sklad za bilateralne odnose. Na konferenci so bili prisotni tudi predstavniki CNVOS, ki v konzorciju s Pravnim in informacijskim centrom Maribor ter Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo Mesto nosi vlogo upravljavca sredstev Sklada za civilno družbo.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da z 20. obletnico članstva v EU obeležujemo tudi začetek sodelovanja med našo državo in državami donatoricami v okviru finančnih mehanizmov. Ob tem je dodal, da »gre za edinstvena mehanizma, ki sta tudi temelj sodelovanja med Slovenijo in državami donatoricami. Aktivnosti obeh finančnih mehanizmov sledijo skupnemu cilju sodelovanja za zmanjševanje gospodarskih in ekonomskih razlik v Evropi. V okviru omenjenih programov je bilo v vseh slovenskih regijah skupaj izvedenih 41 projektov, v katerih je sodelovalo 229 slovenskih in tujih partnerjev. Prepričan sem, da so rezultati izvedenih projektov pripomogli k razvoju in kakovosti življenja v različnih delih Slovenije«.
Minister se je zahvalil državam donatoricam in njihovim predstavnikom za stalno podporo ter vsem sodelavcem, nosilcem projektov in projektnim partnerjem, številnim regionalnim in lokalnim akterjem, institucijam in nevladnim organizacijam za pobude in uspešno izvedbo projektov na terenu.
Herman Baskår, namestnik veleposlanika na Veleposlaništvu Kraljevine Norveške v Budimpešti, ki je pristojno za Slovenijo, se je v svojem nagovoru zahvalil Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj ter drugim deležnikom, ki so sodelovali pri izvajanju programov, za učinkovito in dobro opravljeno delo. Ob tem je poudaril, da je Slovenija zagotovila dobro sodelovanje med projektnimi partnerji iz Slovenije in projektnimi partnerji iz držav donatoric.
Aurélien Dierckens z Urada za finančne mehanizme v Bruslju je pohvalil uspešnost Slovenije pri izvajanju vseh programov in spregovoril o prihajajočem programskem obdobju 2021–2028. Ob tej priložnosti se je zahvalil: »Rad bi se zahvalil Nacionalni kontaktni točki in pristojnim organom za njihov trud pri organizaciji tega zaključnega dogodka. Ta dogodek predstavlja odlično priložnost za FMO, da vzpostavi stik z nosilci projektov ter oceni dosežene rezultate.«
Za začetno popestritev konference je s kulturno točko poskrbel KUD Transformator, ki je uprizoril izsek iz predstave Vsaka druga eno ujame, ki je nastala v okviru projekta Enakost spolov je zakon: ustvarjamo enako družbo za vse, sofinanciranega iz sredstev Sklada za civilno družbo. Gledališka predstava Vsaka druga eno ujame odpira problematiko nasilja in neenakosti na podlagi spola v svetu kulture in širše. Ustvarjalke s pripovedovanjem osebnih zgodb in scenskimi prikazi razkrivajo globoko zakoreninjene vzorce patriarhalnega nasilja, tišine, strahu in stigme. V predstavi se prepletata motiva ljubezni in sovraštva z žgočimi sodobnimi temami, ustvarjajoč močno in provokativno umetniško delo. Predstava je namenjena spodbujanju dialoga, ozaveščanju in spremembi družbenega ter zakonodajnega odnosa do spolnega nasilja. To je predstava, ki ne le prikazuje, ampak aktivno vključuje občinstvo v razpravo in razmislek o pomembnih družbenih vprašanjih.
Več o izvajanju Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 v Sloveniji je povedala Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. V svojem govoru je predstavila ključne dosežke finančnih mehanizmov v Sloveniji. Izpostavila je, da je bilo Sloveniji v tem obdobju dodeljenih 37,7 milijona evrov. Poudarila je uspehe programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki je omogočil »izvedbo 17 projektov, kar je prineslo zmanjšanje emisij CO2 za 5.000 ton letno.« Dodala je, da »gre za pomemben korak k ciljem Pariškega sporazuma,« a je poudarila, da je pred nami še dolga pot. Program Izobraževanje – krepitev človeških virov je omogočil 24 projektov, »v katerih je sodelovalo več kot 1.500 mladih, ki so pridobili nova znanja in vzpostavili vezi s partnerji z Norveške in Islandije, kar krepi konkurenčnost Slovenije v Evropskem gospodarskem prostoru.« Na področju socialne vključenosti je s podporo finančnih mehanizmov bilo izvedenih več kot 24 projektov, ki »so pomagali 4.000 posameznikom, predvsem dolgotrajno brezposelnim in mladim, zmanjšati brezposelnost za 15 %«. Za konec je izpostavila pomen bilateralnega sodelovanja, kjer je bilo izvedenih več kot 30 pobud. »To sodelovanje je ustvarilo trdno osnovo za prihodnja partnerstva in krepitev meddržavnih vezi.«
Več o izvajanju Sklada za civilno družbo, ki je eden izmed programov, ki so bili v tem obdobju izvedeni s podporo sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021, je povedal Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS. V svojem govoru je izpostavil izjemne dosežke Sklada za civilno družbo, ki so zajemali »ohranitev naravnega habitata za vrste, kot so črna štorklja, divji petelin, mali muhar in koconogi čuk, zaščito Anhovega pred novim industrijskim onesnaževanjem, aktivno vključitev več kot 30.000 ljudi v izvajanje projektov, uzakonitev načela soglasja po modelu “samo ja pomeni ja”, zbiranje sredstev za Slovensko tiskovno agencijo, odpravo neenake obravnave oseb z invalidnostjo pri volilni pravici ter številni drugi dosežki, ki izboljšujejo kakovost življenja v Sloveniji.« Ob tem je poudaril, da »naj bo današnji dogodek začetek nove poti in novih sodelovanj, saj nas čaka še veliko dela – le s skupnimi močmi lahko ustvarimo boljši jutri.«
Za drugo kulturno točko dneva oz. pevski in folklorni nastop pod vodstvom učiteljic, so poskrbeli učenke in učenci z Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke. Osnovna šola Ivana Groharja je bila eden izmed partnerjev v projektu Šola prenove za nove generacije. Projekt je s podporo Norveškega finančnega mehanizma uspešno povezal osnovnošolsko izobraževanje in kulturno dediščino, ki je v učnih načrtih šibko prisotna.
Zaključna konferenca Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 v Sloveniji je uspešno osvetlila številne dosežke in projekte, ki so v zadnjih letih prispevali k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik ter krepitvi bilateralnih odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Ob predstavitvi številnih uspešnih pobud, med drugim na področju podnebnih sprememb, izobraževanja in civilne družbe, so udeleženci poudarili pomen nadaljnjega sodelovanja.
Več o predstavitvah projektov, ki so se zvrstile na zaključni konferenci, pa še sledi …