3. oktober 2024 – Ob zaključevanju programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki se izvaja v okviru Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021, je v torek, 1. oktobra 2024, potekal enodnevni terenski ogled primerov dobre prakse upravljanja ekosistemov.
V dvorani Javnega zavoda Park Škocjanske jame je zbrane nagovoril podžupan Občine Divača, Mario Benkoč, ki se je zahvalil državam donatoricam za njihovo podporo v okviru Finančnega mehanizma EGP in izpostavil vidne spremembe, ki so bile dosežene s sredstvi tega mehanizma.
Sledil je nagovor vodje Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranke Plut, ki je poudarila, da smo se zbrali, »da bi si ogledali navdihujoče projekte, ki jih podpira Finančni mehanizem EGP 2014-2021 v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Ta napredek je bil mogoč zaradi predanega sodelovanja nosilcev projektov, njihovih projektnih partnerjev in podpore držav donatoric, ki se jim iskreno zahvaljujemo.«
Pred terenskim ogledom sta bila predstavljena dva projekta, ki sta se izvajala na področju upravljanja ekosistemov. Besedo je prevzela dr. Renata Rozman, ki je v imenu nosilca projekta (Javni zavod Park Škocjanske jame) predstavila projekt ReNature ter naslovila pomen biodiverzitete pri soočanju s podnebnimi spremembami. Izpostavila je vlogo mokrišč in travišč kot ključnih ponorov CO2 ter predstavila aktivnosti projekta, ki so zajemale obnovo 45 hektarjev travišč in 9 mokrišč, med njimi 8 kalov in enega velbanega studenca. S projektom so vzpostavili tudi nov model upravljanja, ki zagotavlja dolgoročno ohranitev teh ekosistemov.
Miha Drobnič je v imenu nosilca projekta (Občina Grosuplje) predstavil projekt ZAGON, ki je s projektnimi aktivnostmi naslovil dvig odpornosti ekosistemov, ki so pod pritiskom podnebnih sprememb. V projektu so se osredotočili na gozdove in mokrišča, ki so del Nature 2000. Izpostavil je, da so »s projektom vzpostavili tudi načrt upravljanja za Krajinski park Radensko polje, kjer so odkupili več kot 18.500 m2 območja in uredili krožno izobraževalno pot.«
Ogled rezultatov projekta ReNature na terenu
Borut Kokalj in dr. Renata Rozman iz Javnega zavoda Park Škocjanske jame sta udeležencem pokazala obnovljene kale ter travišča. Ob tem sta izpostavila izzive zaraščanja krajine, pomen ohranjanja biodiverzitete ter pomembnost upravljanja s tovrstnimi ekosistemi. Borut Kokalj je poudaril, da je »večino kalov bilo treba obnoviti popolnoma, z izkopom vseh usedlin ter dodajanjem plasti gline, kamor se živali lahko čez zimo tudi skrijejo.«
Terenski ogled je predstavljal pomembno priložnost za izmenjavo znanj in izkušenj pri trajnostnem upravljanju ekosistemov, s poudarkom na soočanju s posledicami podnebnih sprememb.