11. marec 2024 – Simpozij z naslovom Predstavitev zlatih nanodelcev, sintetiziranih v Zlatarni Celje, in možnosti njihove uporabe se je odvil v petek, 8. marca 2024, v okviru projekta LFIA-REC, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
V okviru projekta LFIA-REC razvijajo možnosti recikliranja plastike in nanozlata, ki sta sestavni komponenti hitrih antigenskih testov (covid-19).
Za odprtje simpozija je poskrbel izvršni direktor Zlatarne Celje, Bojan Albreht, ki je poudaril, da so z različnimi deležniki razvili zlate nanodelce, ki imajo zaradi svojih lastnosti, predvsem kemijskih in optičnih, široke možnosti uporabe.
Gostujoči predavatelj, dr. Sergej Tomić z Inštituta za uporabo jedrske energije Univerze v Beogradu, je predstavil raziskavo, kako velikost zlatih nanodelcev vpliva na imunološki odziv. Nanodelci zlata imajo izjemne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so primerne za teragnostiko raka in avtoimunskih bolezni. Z obsežnimi raziskavami so ugotovili, kako se imunološki odzivi razlikuje glede na velikost zlatih nanodelcev. Njihove ugotovitve so pokazale, da so manjši nanodelci zlata bolj obetavni za oblikovanje terapij, primernih za avtoimunske bolezni, medtem ko bi večji lahko bili učinkoviti pri zdravljenju tumorjev.
S strani nosilca projekta, Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, je mag. Jelen Žiga pojasnil proces ustvarjanja nanodelcev zlata z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize. Kot zanimivost je dodal, da so manjši nanodelci zlata vidni v rdečem, večji nanodelci pa v vijoličnem odtenku. Dr. Peter Majerič pa je udeležencem predstavil možnosti uporabe zlatih nanodelcev v elektroniki in drugih industrijah. Zaradi odlične električne prevodnosti nanodelci zlata ponujajo široko možnosti uporabe v elektroniki. Prav tako pa so uporabni v kozmetični, farmacevtski, letalski in vesoljski industriji, zdravstvu in pri razvoju tehnologij.
Vodja projektne skupine, prof. dr. Rebeka Rudolf s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, je predstavila raziskavo o tališču zlatih nanodelcev. Znano je, da nanodelci zlata nimajo enakih fizikalno-kemijskih lastnosti kot običajno zlato. Njihovo tališče je za več deset ali celo sto stopinj nižje. Skozi eksperimentalno raziskavo so določili vrednost tališča nanodelcev zlata, ki so bili sintetizirani z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize in liofilizacije, in nato naredili primerjavo s čistim zlatom.
Pozitivne lastnosti zlatih nanodelcev za izboljšanje dentalnih protez je predstavila prof. dr. Danica Popović s Fakultete za stomatologijo Univerze v Beogradu. Naslovila je predvsem njihove antibakterijske lastnosti. Prednosti suhih nanodelcev zlata, pridobljenih z liofilizacijo, je predstavil dr. Matej Zadravec s Fakultete za strojništvo Univerze v Maribor.
Doc. dr. Martin Rakuša, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je predstavil uporabo nanodelcev zlata pri diagnosticiranju alzheimerjeve bolezni. Za uspešno zdravljenje alzheimerjeve bolezni, za katero zboli 1 od 9 ljudi, starejših od 65 let, je ključna pravočasna postavitev diagnoze. Poudarja, da se nanodelci zlata lahko uporabljajo na različne načine za odkrivanje beljakovin, povezanih z alzheimerjevo boleznijo.
Sintezo nanodelcev zlata iz različnih odpadnih materialov je predstavil gostujoči predavatelj prof. dr. Srećko Stopić z Inštituta za procesno metalurgijo in recikliranje kovin Univerze v Aachnu. Izpostavlja, da elektronski in drugi odpadni izdelki nosijo pomemben potencial za recikliranje in pridobivanje nanodelcev zlata.
Simpozij je ponudil izčrpen pregled lastnosti in raznovrstne uporabe zlatih nanodelcev ter postavil pomemben mejnik pri napredku raziskav in inovacij na tem razvijajočem se področju.
Nosilec projekta je Univerza v Mariboru, v njem soustvarjajo še Plastika Skaza, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zlatarna Celje, Univerzitetni klinični center Maribor in Surovina, Družba za predelavo odpadkov.
Vir: Zlatarna Celje in Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru