Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP 2014–2021
Sodelujemo za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo.

Vključevanje kulturne dediščine v osnovnošolsko poučevanje: učenje skozi vse čute

27. oktober 2023 – V sredo, 25. oktobra 2023, je Združenje zgodovinskih mest Slovenije skupaj s partnerji projekta Šola prenove za nove generacije, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, v prostorih učnega laboratorija v Škofji Loki organiziralo celodnevno delavnico za več vključevanja kulturne dediščine v poučevanje osnovnošolskih predmetov.

Predavanj in praktičnih prikazov predstavnikov Zavoda RS za šolstvo, Pedagoške fakultete UL, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ZRC SAZU, Centra za poklicno izobraževanje in Osnovne šole Ivana Groharja so se udeležili ravnatelji, učitelji in svetovalni delavci iz štirinajstih osnovnih šol iz vse Slovenije.

Skupina ljudi sedi na stolih in posluša predavateljico
Utrinki z delavnice za več vključevanja kulturne dediščine v poučevanje osnovnošolskih predmetov. © Šola prenove za nove generacije

Poleg veliko dobrih informacij in primerov vključevanja kulturne dediščine v osnovnošolski pouk so udeleženci na mestu samem doživeli in si ogledali zgodbo prenove in restavracije prostorov Rotovža, stare mestne hiše v Škofji Loki, kjer se je delavnica odvijala. Fokus delavnice je bil predvsem na stavbni dediščini in poklicih ter veščinah, povezanih z ohranjanjem naše dediščine.

Informacija, da obstaja kar 25 poklicnih kvalifikacij, ki so lahko certificirane skozi sistem NPK, kot je na primer suhozidar, in jih lahko v osnovnih šolah promovirajo pri usmerjanju učencev v poklice, je presenetila udeležence. Skozi praktični prikaz delavnice za učence o naravnih materialih, njihovih lastnostih in uporabi pa se je kot najbolj presenetljiv izolator izkazal kar sam zrak.

Skupina ljudi sedi na stolih in posluša predavateljico
Utrinki z delavnice za več vključevanja kulturne dediščine v poučevanje osnovnošolskih predmetov. © Šola prenove za nove generacije

Najpomembnejši zaključek delavnice je bil, da je treba učencem poleg praktičnih izkušenj omogočiti predvsem izkustveni vidik kulturne dediščine skozi vsa čutila in jih ozavestiti in izobraziti do te mere, da znajo prepoznati in ceniti vse oblike naše kulturne dediščine.

Udeleženci so izkazali zadovoljstvo, da bodo skozi nastajajočo učno prakso projekta Šole prenove za nove generacije, ki vključuje usposabljanja, učne priprave, učbenike in didaktične pripomočke, pridobili znanje in orodja za kvalitetno in strokovno vključitev kulturne dediščine v predmete pouka v osnovni šoli.

Osebe zbrane okoli mize si ogledujejo različne lesene in kamnite vzorce
Utrinki z delavnice za več vključevanja kulturne dediščine v poučevanje osnovnošolskih predmetov. © Šola prenove za nove generacije

Doc. dr. Irena Hergan, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Otroci vidijo in interpretirajo okolje bolj podrobno in na bolj oseben način kot odrasli, zato jim je treba dati priložnost, da se izrazijo.«

Dr. Jasna Fakin Bajec, ZRC SAZU, vodja Raziskovalne postaje Nova Gorica: »Teorija dediščine se gradi na čustvih, zato je pomembno, da otroci čim več ustvarjajo.«

Nataša Ülen, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Šola prenove za nove generacije: »Skozi učence želimo doseči tudi starše ter prispevati k viziji kulturne krajine s spoštovanjem naše bivalne dediščine, brez rožnatih in fluorescenčno zelenih odtenkov.«

 

V projektu Šola prenove za nove generacije sodelujejo je Združenje zgodovinskih mest Slovenije kot nosilec projekta in projektni partnerji Univerza na Primorskem, Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka, Šolski center Škofja Loka in MAGMA Geopark AS z Norveške. Vljudno vabljeni, da spremljate dosežke projekta tudi na spletni strani projekta Šola prenove za nove generacije.

Hodnik na koncu je pri vratih reklamni pano za projekt Šola prenove za nove generacije
© Šola prenove za nove generacije

Vir: Šola prenove za nove generacije

Skip to content