8. junij 2023 – Urad za finančne mehanizme je objavil Status Report za leto 2022. Poročilo predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi do konca leta 2022.
Evropa se sooča z velikimi izzivi. Neupravičena agresija Rusije nad Ukrajino ni le napad na Ukrajino, ampak tudi na naše skupne vrednote, kot so svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in mednarodno pravo. Sosednje države Ukrajine, od katerih so nekatere tudi upravičenke do sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, se soočajo z izzivi, povezanimi z velikim pritokom beguncev in posledicami, ki jih to prinaša. Za ublažitev razmer so bila nekatera sredstva finančnih mehanizmov usmerjena za pomoč ukrajinskim beguncem v državah upravičenkah. Do konca leta 2022 je bilo za projekte in pobude v ta namen namenjenih več kot 13 milijonov EUR.
Splošni cilj Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP je zmanjšati socialne in gospodarske razlike v Evropi. Podpora v okviru teh sredstev je namenjena varovanju temeljnih vrednot demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države. Danes sta finančna mehanizma največji posamezni vir financiranja organizacij civilne družbe, ki si prizadevajo za spodbujanje teh vrednot v državah upravičenkah. To financiranje je zaradi krčenja državljanskega prostora ter vse večjega pritiska na demokracijo in pravno državo, ki smo mu bili priča v zadnjih letih v različnih evropskih državah, še pomembnejše kot kdaj koli prej.
Z velikim poudarkom na bilateralnem sodelovanju sredstva finančnih mehanizmov pomagajo tudi pri krepitvi kompetenc in zmogljivosti, ustvarjanju mrež, razvoju poslovnih zamisli in širjenju tržnih deležev. Nekateri od teh rezultatov so predstavljeni v tem poročilu. Poročilo vsebuje pregled dejavnosti, izvedenih v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP do konca leta 2022. Poudarja koristi naših skupnih prizadevanj in omogoča vpogled v to, kako Islandija, Lihtenštajn in Norveška sodelujejo pri spodbujanju bolj zelene, konkurenčne in vključujoče Evrope.
Konec leta 2022 se je izvajalo vseh 97 programov, podpisane pa so bile pogodbe za več kot 6.000 projektov v okviru 2,8 milijarde EUR dodeljenih sredstev. Skupno je podporo prejelo 1.056 podjetij, ustvarjenih pa je bilo 3.976 delovnih mest. Organizacijam civilne družbe je bilo razdeljenih več kot 210 milijonov EUR, 40 % vseh projektov pa je imelo partnerja iz države donatorice. Ker se bodo programi izvajali do leta 2024, bomo v prihodnosti videli še več rezultatov.
Zelena Evropa
Evropa se sooča z velikimi izzivi zaradi podnebnih sprememb, degradacije okolja in nezadostne količine trajnostne energije. Cilj evropskega zelenega dogovora je, da EU do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina, kar zahteva sistemsko spremembe in znatne naložbe. Finančna mehanizma podpirata projekte, ki spodbujajo okolju prijaznejšo Evropo in zagotavljajo skladnost z zahtevami EU okoljskimi standardi, pospeševanjem tehnologije čiste energije in spodbujanjem energetsko učinkovitih rešitev. Za zeleno Evropo je namenjenih 421,1 milijona EUR sredstev za 15 programov iz 12 držav upravičenkah, v okviru katerih se izvaja 672 projektov. V 43% projektov sodelujejo tudi partnerji iz držav donatoric.
Konkurenčna Evropa
Evropa med okrevanjem po pandemiji COVID-19, vojno v Ukrajini in novimi izzivi, kot sta rast cen in oskrba ter motnje v dobavni verigi, pospešuje zeleni prehod,. Finančna mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma podpirata zasebna podjetja, raziskave ustanove in visokošolsko izobraževanje za spodbujanje trajnostne rasti in konkurenčnosti. Nepovratna sredstva prispevajo k ciljem EU na področju trajnostne rasti z odpravljanjem vrzeli v financiranju in gradnjo raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v državah upravičenkah. Za konkurenčno Evropo je namenjenih 830,9 milijona EUR sredstev za 38 programov iz 14 držav upravičenkah, v okviru katerih se izvaja 1.807 projektov. V 63% projektov sodelujejo tudi partnerji iz držav donatoric.
Vključujoča Evropa
Ruski vdor v Ukrajino leta 2022 je pomembno vplival na življenja in poslabšal obstoječe neenakosti v Evropi, kar je poudarilo potrebo po bolj vključujoči družbi. Finančna mehanizma sta zavezana spodbujanju vključevanja, pri čemer je bilo več kot 1 milijarda EUR zagotovljenih za projektov v prednostnih sektorjih, kot so socialna vključenost, kultura, civilna družba in pravosodje. Te pobude krepijo zmogljivosti in odgovornost institucij ter pomagajo opolnomočiti ranljive skupine. Kljub temu, da ta sredstva niso mehanizem nujne pomoči, se je hitro preusmerilo 13 milijonov EUR za reševanje begunske krize, ki jo je povzročila vojna, s podporo organizacij civilne družbe v državah upravičenkah. Za vključujočo Evropo je namenjenih 1.061,3 milijona EUR sredstev za 53 programov iz 14 držav upravičenkah, v okviru katerih se izvaja 3.526 projektov. V 27% projektov sodelujejo tudi partnerji iz držav donatoric.
V teh negotovih časih je pomembno, da še naprej krepimo evropske vrednote. Finančna mehanizma sta eden od načinov, ki jih Islandija, Lihtenštajn in Norveška uporabljajo za reševanje tega vprašanja. Države donatorice se veselijo nadaljnjega tesnega sodelovanja z vsemi državami upravičenkami v prihodnjem letu.
Vir: Status Report 2022