20. marec 2023 – Vsak dan se v industrijsko cono (IC) Trata na delo pripelje več kot 3.500 ljudi. IC Trata je od zgodovinskega središča Škofje Loke oddaljena le nekaj kilometrov. Približno 94% zaposlenih, ki delajo v tej industrijski coni, za vsakodnevno pot na delo uporablja svoj avtomobil. Zahvaljujoč projektu Trata 2.1, ki je pod okriljem programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, se bo to kmalu spremenilo.
Industrijska cona za 21. stoletje
V industrijskih conah po Sloveniji so locirana različna podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo, montažo in distribucijo. Prisotnost teh podjetjih je ključnega pomena za slovensko gospodarstvo. Številna podjetja že sprejemajo ukrepe za okoljsko ozaveščenost, a ob načrtovanju industrijskih con, kjer so ta podjetja locirana, se v 60. in 70. letih ni razmišljalo o trajnosti ali čisti mobilnosti.
Na tem mestu pa se vključi projekt Trata, industrijska cona za 21. stoletje, z akronimom TRATA 2.1. Zgledno javno-zasebno bilateralno partnerstvo gradi in preizkuša načrt za podjetja, ki omogoča spremembo mobilnostih navad njihovih zaposlenih.
»Ideja je že nekaj časa ‘tlela’ v glavi Gašperja Keča, direktorja Razvojne agencije Sora. Velik problem je videl v tem, da se pri govorjenju in načrtovanju trajnostne mobilnosti nihče ne osredotoča na generatorje mobilnosti. Ta tematika se običajno obravnava na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni ne pa na ravni podjetij, ki so največji dnevni generatorji mobilnosti«, pravi Katarina Sadoljev, vodja projektov v Razvojni agenciji Sora.
Partnerstvo združuje osem organizacij, vključno z občino, razvojno agencijo, nevladnimi organizacijami in zasebnimi podjetji, ki združujejo svoje znanje in izkušnje pri reševanju tega skupnega izziva.
Skupne rešitve za skupen izziv
Glavni cilj projekta je spodbuditi zaposlene v treh podjetjih, ki sodelujejo v projektu, da spremenijo svoje mobilnostne navade v bolj trajnostne.
»Spremembe želimo spodbujati na motivirajoč, pozitiven in dosegljiv način. Zaposlene spodbujamo, da za vsakodnevno pot na delo izberejo trajnostna prevozna sredstva, bodisi aktivno mobilnost, kot sta hoja in kolesarjenje, če živijo do 5 km od delovnega mesta, bodisi uporabo javnega prevoza – avtobusov in vlakov, če živijo dlje od te razdalje. Hkrati se zavedamo, da veliko ljudi, ki prihaja v to industrijsko cono, živi na podeželskih območjih, ki niso dobro povezana z javnim prevozom, zato spodbujamo tudi sopotništvo. Želimo, da bi bila sprememba čim bolj enostavna in neboleča.” Katarina Sladoljev, vodja projekta v Razvojni agenciji Sora
Projekt je razdeljen na več delov, od katerih ima vsak poseben namen, ki bo pomagal doseči končni cilj – povečati število potnikov, ki se odločajo za trajnostna prevozna sredstva, za 4 %.
V prvi fazi projekta je IPoP – Inštitut za politike prostora, eden od projektnih partnerjev, izvedel raziskavo o mobilnostnih navadah med zaposlenimi v industrijski coni Trata. Raziskava je pokazala, da skoraj 76 % zaposlenih za potovanje na delo uporablja netrajnostne načine, kar pomeni, da se na delo vozijo sami v osebnem avtomobilu. Skupno je bilo v raziskavi prejetih več kot 600 odgovorov, ki bodo uporabljeni za opredelitev posebnih potreb potnikov na delo in pozneje za merjenje sprememb v njihovih navadah.
Poleg raziskave je IPoP v vsakem od podjetij organiziral tudi fokusne skupine. Njihov cilj je bil razumeti navade zaposlenih in identificirati neformalne ambasadorje čiste mobilnosti, ki bi bili kasneje imenovani za menedžerje mobilnosti v svojih podjetjih.
Drugi del projekta je najbolj oprijemljiv. V tej fazi projektni partnerji poskrbijo, da je vzpostavljena ustrezna infrastruktura. Vključuje izvedbo nedokončanih delov kolesarske poti s strani projektnega partnerja Občine Škofja Loka. Medtem bo vsako od podjetij v projektu kupilo več e-koles, ki jih bodo uporabljali njihovi zaposleni, in zgradilo ustrezno shrambo za kolesa.
Hkrati projektna partnerja CIPRA Slovenija in CIPRA International iz Lihtenštajna zbirata najboljše mednarodne prakse za spodbujanje trajnostne mobilnosti v podjetjih.
»V CIPRI International imamo na čezmejnem območju Nemčije, Avstrije, Švice in Lihtenštajna dolgoletne izkušnje na področju trajnostne mobilnosti potnikov in podpore prehodu na drugačen način prevoza. Projekt nam ponuja edinstveno priložnost, da s strokovnjaki iz drugih alpskih držav razpravljamo o naših ukrepih in dejavnostih ter pridobimo nova spoznanja.« Jakob Dietachmair, namestnik direktorja CIPRA International
“Naši mednarodni partnerji zbirajo najboljše prakse podjetij, ki so že vključila mobilnostne načrte v svojo vizijo ali poslovni načrt in jih izvajajo. Te prakse morajo priti iz tujine, saj jih v Sloveniji še ni veliko. Spoznati moramo, kakšne so možnosti, se odločiti, kaj je relevantno in uporabno za Slovenijo, in to nato predlagati trem podjetjem v partnerstvu. Iščemo praktične rešitve. Podjetja bodo na primer skupaj kupila 45 koles. Toda kako bomo kolesa razdelili med na primer 450 zaposlenih v enem od podjetij? Kakšen sistem izposoje je treba vzpostaviti? To so vprašanja, na katera moramo dobiti odgovore,” pravi Sladoljeva.
Ugotavljanje pomanjkljivosti v politikah
Takšen pristop k trajnostni mobilnosti od spodaj navzgor ni vedno enostaven. V tem primeru so projektni partnerji ugotovili težavo, ki bi lahko škodovala projektu. Po njihovem mnenju bo pomanjkljivost v novi davčni politiki v Sloveniji odvračala zaposlene od prehoda na čisto mobilnost, saj daje prednost le električnim avtomobilom, ne pa tudi električnim kolesom.
“Če v Sloveniji dobiš v uporabo službeni avtomobil, je obdavčen kot prejemek za delo. Lani je bil sprejet dodatek k zakonu, ki ukinja obdavčitev ugodnosti v primerih, ko podjetja zagotovijo električne avtomobile. To pa ne velja za električna (ali navadna) kolesa, ki jih zagotovi podjetje,” pojasnjuje Sladoljeva.
Da bi to odpravili, CIPRA Slovenija sodeluje s Koalicijo za trajnostno prometno politiko in nacionalnimi institucijami pri pripravi aneksa, s čimer bi dosegli, dabo vsak zaposleni v Sloveniji, ki se odloči za trajnostno vozilo, deležen enakih davčnih ugodnosti.
Prizadevanje za merljiv učinek
Vse ugotovitve raziskave bodo skupaj s predlogi dobrih praks zbrane v tako imenovanih mobilnostnih načrtih. Vsako podjetje, ki sodeluje v projektu, bo dobilo prilagojen mobilnostni načrt, ki ga bo izvajalo s pomočjo imenovanih menedžerjev mobilnosti.
Pilotni projekt bo trajal do konca aprila 2024. Vendar pa bo za uspeh projekta prav tako kot vsi ukrepi, sprejeti pri izvajanju, pomembno tudi merjenje učinka.
“Naš cilj je spremeniti mobilnostne navade 4 % ljudi zaposlenih v treh podjetjih, ki so del tega projekta. To bomo merili na več načinov. IPoP bo izvedel nadaljnjo anketo, podobno tisti na začetku projekta, da bi ugotovil, kako so se spremenili odgovori glede njihovih mobilnostnih navad. Vsi pa vemo, da ankete niso vedno zanesljive – obstaja razlika med tem, kar ljudje rečejo, da bodo naredili, in tem, kar naredijo. Zato bodo hkrati analizirali posnetke videonadzora parkirišč, da bi videli, kako se spreminjajo dejanske razmere, in fizično prešteli časovno povečanje souporabe avtomobilov in podobno. Tako bomo prepričani o dejanskem učinku projekta,” pravi Sladoljeva.
Zgledno čezmejno partnerstvo
Raznoliko partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem, razvojno agencijo in različnimi strokovnjaki s področja trajnostne mobilnosti iz različnih držav ter želja po spremembi obstoječega stanja lahko Škofjo Loko uvrstijo med najboljše slovenske zgodbe o uspehu na področju trajnostne mobilnosti. In ker podnebne spremembe niso lokalen problem, predstavlja še eno rešitev, ki jo je mogoče razširiti in ponoviti v Sloveniji in drugih državah.
“Podnebne spremembe še posebej prizadenejo Alpe. Temperature na tem območju so se v zadnjem stoletju povečale za več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Izzivi, s katerimi se soočamo zaradi podnebnih sprememb, so podobni v vseh alpskih državah in se ne ustavijo na političnih mejah. Le z dobro usklajenim pristopom (na primer v okviru akcijskega načrta Alpskih konvencij za podnebje 2.0) lahko zagotovimo dobro življenje v Alpah za vse. Nenazadnje podnebne krize ne more ustaviti nihče sam, potrebna je pomoč vseh.” Jakob Dietachmair, namestnik direktorja CIPRA International
“Če bo ta projekt uspešen, bo dokazal, da ta pristop deluje in da bi morala podjetja vlagati v podobne modele. In če nam bo to uspelo v letu in pol, bodo drugi to verjetno lahko storili še hitreje, saj jim bomo lahko ponudili model, ki ga je mogoče ponoviti,” pravi Sladoljeva.
Avtor: Kristina Jasaityte, Urad za finančne mehanizme
Več informacij o projektu Trata 2.1 je na voljo tudi na spletni strani finančnih mehanizmov in na spletni strani projekta. Projekt lahko spremljate tudi na Instagramu. Vabljeni tudi k ogledu predstavitvenega videa.