Konec julija in v začetku avgusta se bodo številne družine udeležile Tabora družin 2017, ki že nekaj let uspešno poteka pod okriljem Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Ta tridnevni dogodek je namenjen družinam, ki želijo aktivno preživeti čas v naravi in s tem poskrbeti za zdrav način preživljanja časa tako mladih kot staršev. Tabor družin je uspešen prav zaradi tega, ker se vse več ljudi zaveda, kako pomemben je zdrav življenjski slog, tega pa želijo naučiti tudi svoje otroke in mladostnike v okviru projekta Za zdravje mladih, ki ga je podprl Norveški finančni mehanizem.
Nezdrav življenjski slog je namreč tako v Sloveniji kot Evropi velik problem, z njim pa je povezana tudi debelost otrok in mladostnikov. Leta 2014 je bilo po podatkih WHO v Sloveniji čezmerno hranjenih in debelih kar 17,1 odstotka slovenskih mladostnikov. Govorimo o tako imenovanem debelilnem okolju, ki spodbuja razvoj debelosti (na primer sedeči življenjski slog), pri čemer sta telesna dejavnost ter zdrava in uravnotežena prehrana ključna varovalna dejavnika pri preprečevanju njenega nastanka.
Zdrava prehrana, redno dnevno gibanje, dovolj tekočine (predvsem vode) in redno ter uravnoteženo uživanje obrokov in 8 ur spanca na dan je le nekaj preprostih nasvetov, s katerimi so poskušali v okviru drugega sofinanciranega projekta Uživajmo v zdravju zmanjšati ali preprečiti bolezni, povezane z življenjskim slogom. Ob tem so vzpostavili celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševanju neenakosti v zdravju.
Projekt Aktivni, zdravi in zadovoljni je prepoznal drugačno vrsto neenakosti – med invalidi in preostalo populacijo. Invalidi po podatkih stroke namreč niso zadostno aktivni, zato so pri njih tveganja za nastanek bolezni še toliko večja. S projektom so razvili nove programe za vse starostne skupine invalidov, s poudarkom na otrocih in mladini, aktivnosti projekta pa so se navezovale tudi na integracijo invalidov v redne programe športa.
To so le trije od več kot 120 projektov, ki smo jih v zadnjih letih v Sloveniji uresničili s pomočjo sredstev Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma. Samo na področju javnega zdravja se je izvajalo 20 projektov v skupni vrednosti 11,3 milijona evrov. Vsak na svoj način so prispevali k zmanjševanju neenakosti pri varovanju zdravja, preprečevanju ter zmanjševanju bolezni, povezanih z življenjskim slogom, in izboljšanju storitev na področju duševnega zdravja.
Za zdravje lahko seveda največ naredimo sami in prav poletje in počitniški dnevi nam nudijo več možnosti za gibanje ter več časa, da poskrbimo za spanje in zdravo ter uravnoteženo prehrano. Izkoristimo jih tudi za zdravo skrb zase in svoje otroke.