Program NOR FM
Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014
Nepovratna sredstva Norveškega finančnega mehanizma v vrednosti 800 milijonov evrov so bila za obdobje 2009–2014 dodeljena Bolgariji, Češki, Cipru, Estoniji, Madžarski, Latviji, Litvi, Malti, Poljski, Romuniji, Slovaški in Sloveniji. Financiranje je podprlo programe in projekte na prednostnih področjih, ki so bila dogovorjena z vsako državo. Inovacije na področju zelene industrije, zajemanje in shranjevanje ogljika, raziskave in štipendije, dostojno delo in socialni dialog, javno zdravje in enakost spolov, zmogljivosti na področju sodstva in boj proti čezmejnemu kriminalu so bila ključna področja pomoči. Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 za Slovenijo je vključil dve programski področji:
- »Pobude na področju javnega zdravja« in
- »Integracija načela enakosti spolov in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja«.
Cilji programa za obe programski področji so bili:
- izboljšanje javnega zdravja,
- zmanjševanje neenakosti pri varovanju zdravja,
- enakost spolov,
- spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Program je prispeval k doseganju opredeljenih ciljev z razvojem in preizkušanjem novih inovativnih pristopov/modelov/ukrepov, ki temeljijo na lokalnih partnerstvih med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in lokalnimi skupnostmi. Na nacionalni ravni se je ta program osredotočil tudi na krepitev zmogljivosti udeleženih institucij in na usposabljanje javnih delavcev v sodelovanju z norveškimi partnerskimi institucijami. Slovenija je pri doseganju ciljev programa sodelovala z Norveškim inštitutom za varovanja zdravja iz Osla (National Institute of Public Health (NIPH).
Za obe programski področji se je uporabil isti pristop: osredotočenost ukrepov na le tri prednostna področja, krepitev zmogljivosti udeleženih institucij v sodelovanju s partnerji iz države donatorke in doseganje trajnosti programa prek partnerstev. S koncentracijo na manjše število prednostnih področij in osredotočanjem na ključne ciljne skupine so bila sredstva programa bolj usmerjena in lahko tako bolj ključno prispevala k razvoju zmogljivosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v relativno kratkem času.
V okviru Pobud na področju javnega zdravja se je program osredotočil na zmanjševanje neenakosti med skupinami uporabnikov, preprečevanje in zmanjševanje bolezni, ki so vezane na življenjski slog ter izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja v Republiki Sloveniji. Na tem področju se je izvajal v naprej določen projekt, ki ga je izvajal Inštitut za varovanje zdravja RS Pobude na področju javnega zdravja. Osredotočil se je na integrirane modele preventivnega varstva zdravja s pristopom življenjskega cikla, izboljšanje dostopa do sistema preventive in varstva, krepitev zmogljivosti in bolj učinkovito medsektorsko sodelovanje, in sicer na štirih področjih: preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike, izobraževanje na področju zdravja nosečnic, otrok in mladostnikov, zmanjševanje kroničnih bolezni delovno aktivne populacije in na programe za starejše.
V okviru Enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je program stremel k dvigovanju ozaveščenosti ter pospeševanju raziskav na področju enakosti spolov z osredotočanjem na izpodbijanje neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi v odločanju na gospodarskem ter političnem področju. Na tem področju se je izvajal v naprej določen projekt Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Integracija načela enakosti spolov in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Njegov cilj je bil povečati razumevanje enakih/neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi za določanje ustreznih odzivov na neravnovesja, ki so še vedno prisotna v družbi v strukturah moči spolov. Vzdržnost rezultatov, ki so doseženi z izvajanjem politike enakosti spolov, je lahko ogrožena, če ne uspemo razbiti strukture, ki temelji na ohranjanju stereotipov in predsodkov, ki temeljijo v dihotomiji o večvrednosti/manjvrednosti žensk in moških.
27. 12. 2013 je bil objavljen razpis, v višini 16.886.132 EUR nepovratnih sredstev obeh programov za več področij:
- Ohranjanje in oživitev kulturne in naravne dediščine s ciljem, da je kulturna dediščina obnovljena in zaščitena, obe pa sta dostopni javnosti.
- Biotska raznovrstnost in ekosistemi s ciljem ustaviti upadanje biotske raznovrstnosti in izboljšati skladnosti z okoljsko zakonodajo (želeni rezultati so povečana zmogljivost za učinkovito upravljanje in nadzor območij Natura 2000, preprečevanje drobitve ekosistemov, večja ozaveščenost ter izobraževanje na področju biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z ozaveščanjem ter izobraževanjem v povezavi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami ter ekonomskim vrednotenjem ekosistemov). Program podpira tudi izvajanje vladnega programa Natura 2000 za obdobje 2007–2013.
- Pobude na področju javnega zdravja s ciljem izboljšati javno zdravje in zmanjšati neenakosti na področju zdravja (želeni rezultati so zmanjšanje neenakosti med skupinami uporabnikov, zmanjšati ali preprečiti bolezni, povezane z življenjskim slogom in izboljšati zdravstvene storitve na področju duševnega zdravja).
- Integracije načela enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in družinskega življenja (Cilj je izboljšanje stanja na področju enakosti spolov v skladu s politiko enakih možnosti žensk in moških na nacionalni ter EU ravni – enaka prepoznava, moč in udeležba obeh spolov na vseh področjih javnega ter zasebnega življenja. Želeni rezultati so večja ozaveščenost in izvedba raziskav na področju enakosti spolov, lažje usklajevanje poklicnega, zasebnega ter družinskega življenja in uravnotežena zastopanost spolov v odločanju na političnem ter gospodarskem področju.)
Program Norveškega finančnega mehanizma je sicer stremel h krepitvi dvostranskih odnosov med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo prek sodelovanja s številnimi norveškimi institucijami v okviru skupnega programa in skupnega razvoja, izvajanja in spremljanja ter vrednotenja projektov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.