Meni

Projekt LJUBA skozi oči norveške novinarke

Tako je projekt LJUBA – Ljudje za barje doživela norveška novinarka, ki je bila na obisku v Sloveniji. 

METULJI, KI JIH VEČ NI

Frfotanje metuljev in podenje lisic sta bila še do nedavnega nekaj povsem običajnega na Ljubljanskem barju. To je zgodba o izginotju metuljev in o prizadevanjih za njihovo vrnitev v naravni življenjski prostor, Ljubljansko barje.

Tanka odeja snega pokriva zelene ravnice na obrobju Ljubljane.

«To je značilno mokrišče,« razlaga vodja projekta Primož Glogovčan iz Zavoda RS za varstvo narave. Obuje si škornje in se odpravi proti močvirnati pokrajini, ki so jo lisice že zapustile in kjer so določene rastlinske vrste ogrožene, celo na robu izumrtja. Kraju, ki je včasih slovel po svoji bogati biotski raznovrstnosti, sedaj preti uničenje.

Ranljiva narava

Smo v majhni vasici Strajanov Breg na vzhodnem obrobju Ljubljanskega barja, kjer se je stanje nekaterih redkih živalskih in rastlinskih vrst v zadnjih letih izredno poslabšalo. Ljubljansko barje je ciljno območje projekta Ljuba, ki je sofinanciran s sredstvi Programa Finančnega mehanizma EGP.

»Ta dolina je bila prepoznavna po številnih redkih vrstah metuljev, še posebej vrsti barjanski okarček. Letali so nad ravnicami in bili odvisni od posebne vrste trave, ki je uspevala le na tem območju; območje se je z leti zaraslo in trave so izginile, prav tako tudi metulji,« pripoveduje Primož.

Strajanov Breg je izredno občutljivo območje, življenjski prostor nekaterih redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Dolina leži na robu projektnega območja, na Ljubljanskem barju. Fotografija je bila posneta po tem, ko so v okviru projekta poleti leta 2016 z območja odstranili lesno zarast. 

Šotno barje, različne vrste ptic, travišča, lisice, kanali in metulji. Ljubljansko barje je s stališča ohranjanja biotske pestrosti eno najpomembnejših območij pri nas, saj na njem živijo številne redke, ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste. Stanje številnih vrst in njihovih habitatov na Ljubljanskem barju se je v zadnjih desetletjih naglo poslabšalo, eden od pomembnih vzrokov za to pa so spremembe v kmetijski rabi – z več kot 1,100 kmetijskimi gospodarstvi in 85,000 prebivalci na tem območju, se travišča vse pogosteje in intenzivneje uporabljajo za proizvodnjo hrane in krme za živali.

»Spremembe v kmetijski rabi in trend intenzivnega kmetijstva v zadnjem desetletju predstavljajo srž problema. Priča smo prezgodnji in večkratni košnji travnikov, širjenju polj, neuravnoteženi uporabi umetnih gnojil in paši; po drugi strani se določena pomembna območja zaraščajo, nekateri rastlinskim vrstam pa grozi izginotje. Vse to bistveno vpliva na stanje prostoživečih živali in rastlin,« nadaljuje Primož.

»Če ne bomo poskrbeli za živali, bomo tudi mi izginili.«

Namen projekta je prispevati k izboljšanju stanja nekaterih habitatnih tipov in vrst, med drugim s spremljanjem stanja in zaščito rastlinskih vrst, ki jim grozi izumrtje, z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst iz zaraščenih travišč in usmerjanjem nosilcev kmetijskih gospodarstev k izvajanju naravi prijaznih kmetijskih praks na traviščih. Projekt se uvršča v programsko področje biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve, katerega namen je zmanjšati upadanje biotske raznovrstnosti za ohranjanje zdravih ekosistemov in zagotavljanje trajnostnega razvoja.

Radovan živi na robu Ljubljanskega barja že okoli 40 let. Pripoveduje o negativnih učinkih razvoja na območju, ki je včasih bil izredno bogat s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. 

 »Biotska pestrost je nujno potrebna za zagotavljanje svežega zraka, čiste vode in ugodnih življenjskih pogojev. Ljudje radi uporabljamo naravo, zato je pomembno, da zanjo tudi skrbimo,« pravi Radovan.

Kmet je poznan je kot varuh doline. Pozna vsak kamen in vsako drevo v Strajanov Bregu in je bil priča ogromnim spremembam, ki so prizadele raznolikost živalskega in rastlinskega sveta od vse leta 1974, ko se je na območju ustalil.

»V 70. letih prejšnjega stoletja je bilo tu veliko lisic, volkov, fazanov in medvedov. Ostali so samo še medvedi. Najpomembnejši razlog za to se skriva v vztrajnem naraščanju števila stavb na tem območju. Nisem vedel, da so metulji izginili,« doda Radovan, ki je vesel, da so se lotili reševanja tega problema.

Tri kilometre stran slišimo lajež dveh psov, tri race letajo v krogu in 45 mirno ležečih krav prežvekuje seno.

»Pazite, kje hodite. Pot do hleva zna biti ledena,« nas opozori Anton.

Anton že devet let vodi ekološko kmetijo na obrobju Ljubljanskega barja, v projektu Ljuba pa dejavno sodeluje zadnjih 15 mesecev.

Anton pravi, da so projekti, ki kmete spodbujajo k boljši skrbi za biotsko pestrost, izredno pomembni. Na sliki kravam daje v jasli seno iz Ljubljanskega barja. Foto: Maria Knoph Vigsnæs/UFM

»Skrbi me za naravo. Kmetje se moramo zavedati negativnih posledic intenzivnega kmetijstva. Če ne bomo poskrbeli za živali in metulje, bomo nazadnje tudi mi izginili,« doda Anton.

Pa vendar so številni kmetje izrazili dvom, ko so prvič slišali za projekt Ljuba.

»Mnogi nimajo želje biti del nečesa, kar se finančno ne obrestuje. Bolj jih skrbi stanje lastnih denarnic in potrebujejo spodbude za motivacijo. Želim si, da bi projekt trajal več let: narava potrebuje stalno spremljanje,« še zaključi Anton.

Naravno prepričanje

Vodja projekta Primož pregleduje travišče po obsežni odstranitvi zarasti leta 2016. Zapisuje si predele, kjer rastejo ogrožene rastlinske vrste. 

Primož potrdi, da so kmetje skeptični.

»Večina izmed njih je usmerjena v čim bolj obsežno proizvodnjo hrane na svojem kosu zemlje. Biotsko pestrost smo predstavili kot resnično vrednoto in poudarili, da je osrednji dejavnik ekosistema, ki ustrezno deluje. Kmetje so od tega odvisni,« razlaga Primož.

Po številnih delavnicah in nekaj sto obiskih na bližnjih kmetijah, se je 120 kmetov odločilo, da začnejo slediti okolju prijaznejši kmetijski politiki. Ta se odraža v trajnostnem upravljanju 530 hektarov mokrišč.

»Po čiščenju zaraščenih predelov in zaščiti ogroženih rastlinskih vrst smo skrbno spremljali dolino in iskali metulje. A za spremembo je še prezgodaj; preden bo trava na novo zrasla, lahko traja tudi pet let. Močno si želimo, da bi lahko spet videli metulje nad mokrišči,« doda Primož.

Ljubljansko barje je bil edinstven primer pravilno delujočega ekosistema v Slovenijj, a sedaj se narava trudi ohraniti biotsko raznovrstnost. S pomočjo projekta Ljuba so se zaraščena območja očistila. 

Share this entry