Norveški in EGP finančni mehanizem 2004–2009
Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.
Srečanje CUDHg Idrija in UNESCO globalnih Geoparkov Katla in Reykjanes na Islandiji v okviru bilateralnega sodelovanja
Krepitev bilateralnih odnosov med državami donatoricami (Norveška, Islandija in Lihtenštajn) ter državami prejemnicami je eden izmed dveh temeljnih ciljev Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Za uresničevanje tega cilja v okviru Programa omenjenih finančnih mehanizmov delujeta v Sloveniji Sklada za bilateralno sodelovanje. Namenjena sta povezovanju, izmenjavi izkušenj in prenosu znanja, tehnologij ter dobrih praks med slovenskimi nosilci projektov in njihovimi partnerji ter organizacijami iz držav donatoric.
V okviru prvega javnega povabila za predložitev in sofinanciranje aktivnosti bilateralnega sodelovanja v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP in Programa Norveškega finančnega mehanizma je bilo izvedenih deset bilateralnih aktivnosti v skupni vrednosti 40.500 EUR. Nosilci aktivnosti so izpeljali srečanja in študijske obiske na Norveškem, Islandiji ter v Sloveniji, organizirali dve konferenci v Sloveniji in sodelovali na dveh simpozijih na Norveškem tudi z lastnimi prispevki. V drugem roku je bilo potrjenih osem predlogov v vrednosti dobrih 65.000 EUR, aktivnost pa še potekajo.
V avgustu pa se je že zaključil študijski obisk dveh UNESCO globalnih geoparkov na Islandiji, sofinanciran iz Sklada za bilateralno sodelovanje Programa Finančnega mehanizma EGP. S predstavniki Geoparka Katla in Geoparka Reykjanes so se srečali predstavniki Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, ki je januarja 2017 v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 uspešno zaključil projekt ‘Idrija – območje topilnice rudnika živega srebra – 1. faza obnove’.
Udeleženci so si na dveh srečanjih izmenjali izkušnje in opredelili možnosti skupnega sodelovanja v projektih s področja ohranjanja, predstavitve in ozaveščenosti o kulturni in naravni dediščini.. V obeh geoparkih so si ogledali primere dobrih praks ohranjanja, varovanja, interpretacije, dostopnosti in promocije.
‘Lava Center’ v Katla Geoparku se ponaša z interaktivno visokotehnološko izobraževalno razstavo o naravni dediščini, ki prikazuje, kako so ogromne in kompleksne naravne sile oblikovale Zemljo in začele ustvarjati Islandijo pred desetimi milijoni let. V ‘Viking World’ muzeju v Reykjanes Geoparku pa so si ogledali razstavo o kulturni dediščini Vikingov, osvajanju Islandije in njihovem življenju na tem otoku. Vsebina je predstavljena s pomočjo avdiovizuelnih naprav. Največja atrakcija je veličastna vikinška ladja v naravni velikosti, ki jo je leta 1996 zgradil islandski graditelj Gunnar Marel Eggertsson in je replika ladje iz 9. stoletja. Pri gradnji je uporabljen isti material in metode, kot so jih uporabljali Vikingi. Leta 2000 je ladja v počastitev 1000-letnice osvajanja Novega Sveta po poti Leifurja Eirikssona preplula pot iz Islandije do New Yorka.
Oba islandska geoparka imata urejeno in obiskovalcem dostopno naravno dediščino, kot so vulkansko jezero Kerid, slapova Seljandfoss in Skogafoss, Nacionalni park Pingvellir, polja lave Eldhraun, ki so pokrita z mahovi, Most med dvema kontinentoma, kjer se stikata evrazijska in severnoameriška tektonska plošča, Veliki Gejzir ter sulfatare in fumarole Gunnuhver z izbruhi termalne vode in par.
