Norveški in EGP finančni mehanizem 2004–2009
Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.
Potrjeni programi za Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi Nacionalne kontaktne točke za Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pravkar poteka letni sestanek, ki zaključuje fazo programiranja. Predstavniki Norveškega zunanjega ministrstva, Urada za finančne mehanizme in ambasade Kraljevine Norveške bodo skupaj s predstavniki slovenskih institucij pregledali dosedanje delo in se seznanili s prihodnjimi javnimi razpisi. Pet programov in en sklad na nacionalni ravni so že bili potrjeni oziroma bodo v kratkem: Globalni sklad za dostojno delo in tristranski dialog, Slovenski štipendijski sklad, Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, Program Finančnega mehanizma EGP 2009–2014, Sklad NVO in Sklad za tehnično pomoč in krepitev bilateralnih odnosov na nacionalni ravni.
Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je nosilec programov Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP mag. Bojan Suvorov je za jeseni letos napovedal objavo dveh javnih razpisov. Na prvem bo razpisanih 14,5 milijona evrov za več področij:
• Ohranjanje in oživitev kulturne in naravne dediščine s ciljem, da je kulturna dediščina obnovljena in zaščitena, obe pa sta dostopni javnosti.
• Biotska raznovrstnost in ekosistemi s ciljem ustaviti upadanje biotske raznovrstnosti in izboljšati skladnosti z okoljsko zakonodajo (želeni rezultati so povečana zmogljivost za učinkovito upravljanje in nadzor območij Natura 2000, preprečevanje drobitve ekosistemov, večja ozaveščenost ter izobraževanje na področju biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z ozaveščanjem ter izobraževanjem v povezavi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami ter ekonomskim vrednotenjem ekosistemov).
• Pobude na področju javnega zdravja s ciljem izboljšati javno zdravje in zmanjšati neenakosti na področju zdravja (želeni rezultati so zmanjšanje neenakosti med skupinami uporabnikov, zmanjšati ali preprečiti bolezni, povezane z življenjskim slogom in izboljšati zdravstvene storitve na področju duševnega zdravja).
Drugi razpis bo namenjen manjšim projektom na področju integracije načela enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Gre za t.i. donacijsko shemo za male projekte, kjer bo razpisanih nekaj manj kot milijon evrov sredstev. Cilj je izboljšanje stanja na področju enakosti spolov v skladu s politiko enakih možnosti žensk in moških na nacionalni ter EU ravni – enaka prepoznava, moč in udeležba obeh spolov na vseh področjih javnega ter zasebnega življenja. Želeni rezultati so večja ozaveščenost in izvedba raziskav na področju enakosti spolov, lažje usklajevanje poklicnega, zasebnega ter družinskega življenja in uravnotežena zastopanost spolov v odločanju na političnem ter gospodarskem področju.
V okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 se bosta izvajala tudi dva v naprej določena projekta, ki ju bosta izvajala Inštitut za varovanje zdravja RS na področju javnega zdravja in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na področju enakih možnosti. V okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 pa bo v naprej določen projekt Spremljanje okolja in celovito načrtovanje in nadzor izvajala Geodetska uprava Republike Slovenije s ciljem posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav.
Direktorica Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) Alenka Flander je podrobneje predstavila Slovenski štipendijski sklad, ki je primarno namenjena podpori mednarodne mobilnosti in krepitvi med-institucionalnega sodelovanja med državami donatorkami ter Slovenijo. V tem obdobju bosta za različne aktivnosti na voljo dobra 2 milijona evrov.
Ob tem je predstavnica donatorjev – norveškega zunanjega ministrstva – Mette Jøranli poudarila, da so ti programi zelo pomembni za krepitev bilateralnih vezi med državama. Posebej je izpostavila sodelovanje na področju zdravja in krepitve nevladnega sektorja. Po njenih besedah si želi Norveška ostati kredibilen partner za Slovenijo, prepričana pa je, da bo sodelovanje tudi v prihodnje dobro, saj bo temeljilo na dobrih izkušnjah iz prejšnjega programskega obdobja.
