Posameznik ima lahko sodeč po njihovih ugotovitvah tekom svojega življenja težave na enem ali več področjih duševnega zdravja. “Kadar pa težave pomembno ovirajo njegovo vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah,” opozarjajo. Med najpogostejšimi duševnimi motnjami sodobnega časa so stresne motnje, tesnobnost in depresija.
Na NIJZ ugotavljajo, da so v Sloveniji velike razlike v dostopnosti do storitev za duševno zdravje. S projektom MOČ, ki se sofinancira iz programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, so zato med drugim povečali število strokovnjakov, ki so usposobljeni za prepoznavo duševnih stisk in samomorilskega vedenja. Samomor, ki je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, je oblika smrti, ki jo lahko preprečujemo, so prepričani, zato pa so ključni usposobljeni strokovnjaki.
To so prepoznali tudi v projektu SUPER PSIHOLOG, kjer so usposabljali mentorje supervizirane prakse in razvijali ter uvajali sistem supervizirane prakse psihologov v Sloveniji.
Psihologi odgovarjajo
“Znašla sem se v brezupni situaciji, razšla sem se s fantom. Najinemu otroku so odkrili avtizem, partner se vse bolj oddaljuje. Zadnje čase se težko obvladam in imam napade jeze ter agresije. Sin je do mene grob, zmerja me, odriva in je povsem na strani bivšega partnerja … “ To so le nekatere izmed stisk, s katerimi se psihologi dnevno srečujejo. V projektu ANIMA SANA so na tovrstne težave brezplačno odgovarjali na svoji spletni strani. V okviru projekta je bila na območju Zgornje Gorenjske vzpostavljena tudi mreža svetovalnic, kjer so bila posameznikom na voljo brezplačna psihoterapevtska svetovanja.
Tako so omogočili lažjo, širšo in brezplačno dostopnost do posameznih storitev in preventivnih programov, hkrati pa tudi boljšo promocijo pomena dobrega duševnega zdravja za posameznika in družbo kot celoto.
Zmanjšati razlike
Prav s slabo dostopnostjo storitev in družbena izključenostjo se žal v Sloveniji srečuje vse večje število družin. Izziv projekta “Soustvarjanje pomoči družinam v skupnosti” je bil zato vzpostaviti sodelovanje z družinami, ki ne zmorejo poiskati ustrezne pomoči v obstoječih programih in s tem zmanjšati razlike med različnimi skupinami uporabnikov. Preko projekta so med drugim tudi mobilizirali družinske člane in jih spodbudili k aktivnemu reševanju nastale situacije.
Sploh če je nastala situacija povezana z nasiljem v družini, je pri prepoznavanju in obravnavanju žrtev nasilja v družini ključno zdravstveno osebje. V projektu POND_SiZdrav oziroma Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti so si zato za enega ključnih ciljev zadali vzpostavitev interdisciplinarnega izobraževalnega programa za povečevanje kompetenc zdravstvenega osebja na tem področju. Podobno je bila posebna pozornost namenjena izobraževalnim dejavnostim za strokovnjake, ki delujejo na področju HIV v sklopu projekta ODZIV NA HIV.V okviru usposabljanj zdravstvenih delavcev je bila v okviru različnih projektov posebna pozornost namenjena ranljivim skupinam, kot so migranti, brezposelni, starejši, ruralno prebivalstvo in Romi. Slednjim je bil namenjen tudi poseben projekt SORO – sodelovanje za zdravje Romov, kjer so si prizadevali za vključevanje romske populacije v zdravstveni sistem.
Poudarek na pristopih za zmanjševanje neenakosti je bil tudi v projektu, “Skupaj za zdravje”, ki se je pod okriljem NIJZ osredotočal na razvoj pristopov v preventivnem zdravstvenem varstvu, izboljšanje dostopnosti do preventivnega varstva, krepitev zmogljivosti ter učinkovitejše medsektorsko delovanje.
V ospredju so bili novi pristopi na področju preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov, vključno z vzgojo za zdravje za otroke, mladostnike, nosečnice in starše, ter novi pristopi pri preprečevanju in zmanjševanju bremena kroničnih bolezni pri odraslih. Z aktivnostmi v projektu so želeli okrepiti zmogljivosti za izvajanje preventivnih dejavnosti v sistemu zdravstvenega varstva ter dopolniti mehanizme in programe, usmerjene v preprečevanje in zmanjšanje neenakosti v zdravju.
Na področju javnega zdravja se je sicer v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 izvajalo 20 projektov v skupni vrednosti 11,3 milijona evrov. Vsak na svoj način so prispevali k zmanjševanju neenakosti pri varovanju zdravja, preprečevanju ter zmanjševanju bolezni, povezanih z življenjskim slogom, in izboljšanju storitev na področju duševnega zdravja.
