Norveški in EGP finančni mehanizem 2004–2009
Za povečavo in pomanjšavo uporabljajte tipki CONTROL+ in CONTROL-.
1,2 milijona evrov Norveškega finančnega mehanizma za izboljšanje kakovosti staranja in preprečevanje vedenjskih težav otrok
Ljubljana, 2. september 2015 – Veleposlanica Kraljevine Norveške, zadolžena za Slovenijo, H. E. Tove Skarstein je danes na obisku v Sloveniji, kjer se je srečala s predstavniki Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko glede izvajanja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. Ob tej priložnosti si je ogledala tudi dva projekta: »Treningi starševstva za preprečevanje vedenjskih težav otrok – duševno zdravje za vsakega otroka«, ki mu je bilo dodeljenih skoraj 550 tisoč evrov nepovratnih sredstev Norveškega finančnega mehanizma; ter»Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju«, ki mu je bilo dodeljenih dobrih 700 tisoč evrov nepovratnih sredstev Norveškega finančnega mehanizma.
Projekt »Treningi starševstva za preprečevanje vedenjskih težav otrok – duševno zdravje za vsakega otroka« obravnava vedenjske motnje, ki so najpogostejši razlog napotitve otrok v strokovne službe na področju duševnega zdravja. Te predstavljajo dolgotrajno finančno obremenitev, preprečuje pa se jih s programi za starše, ko imajo ti še vpliv na otrokovo vedenje. V projektu, ki so ga krajše poimenovali »NEVERJETNA LETA – VSAKEMU OTROKU« bo uveden učinkovit preventivni program, s čimer bodo izboljšane storitve na področju duševnega zdravja otrok, kot ta že obstaja na Norveškem in drugje. S projektom, ki ga izvaja Pediatrična klinika, želijo uvesti program za preprečevanje vedenjskih težav otrok; usposobiti 20 strokovnjakov za izvajanje programa v 10 centrih v 5 regijah; v pilotski program vključiti najmanj 300 staršev in pripraviti smernice reorganizacije služb na tem področju.
Cilj projekta »Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju« je uvesti sistemsko spremembo na lokalni in nacionalni ravni, ki bi vodila v sprejem Zakona o dolgotrajni negi v okviru širitve mreže javne službe zdravstva. Ta bi se izvajala tudi na domu uporabnikov upravičenih do tovrstne pomoči. Zaradi višjega življenjskega standarda, boljše hrane, zdravstvenega varstva in prihajajoče “baby boom” generacije se namreč odstotek starejših vsako leto povečuje, tako v Sloveniji kot celotni Evropi. Statistične napovedi pravijo, da bo do leta 2030 32% prebivalcev Slovenije starejših od 60 let. Sistemske rešitve morajo vključevati vse vidike, zlasti zdravstveni, socialni in ekonomski. Praksa je namreč pokazala, da si uporabniki storitev oskrbe na domu želijo koristiti tudi druge storitve, pri čemer je največje povpraševanje po fizioterapiji, delovni terapiji, logopediji, dietetiki in zdravstveni negi. Vse te storitve bodo izvedene v okviru projekta, skupaj z množičnimi meritvami osebam, starejšim od 65 let, in predlogi intervencij za prilagoditev njihovega bivalnega okolja.
