Posvet ob Mednarodnem dnevu kmečkih žensk, 15. oktobru
Pred dvajsetimi leti se je na Svetovni konferenci združenih narodov o ženskah v Pekingu porodila ideja o posebnem dnevu, ki bi bil posvečen kmečkim ženskam in njihovi neprecenljivi vlogi v družbi za razvoj in ohranjanje podeželja. Organizacija Združenih narodov je kot mednarodni dan kmečkih žensk razglasila 15. oktober. Sektor za enake možnosti pri MDDSZ je v obeležitev tega dneva v okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma (sofinanciran iz programa Norveškega finančnega mehanizma) organiziral posvet, na katerem smo spregovorili o položaju kmečkih in podeželskih žensk v Sloveniji in osvetlili nekaj pomembnih vidikov te tematike.
Na posvetu v Bistrici ob Sotli je tamkajšnji župan Franjo Debelak poudaril pomen združevanja kmečkih in podeželskih žensk v društva in njihovo vlogo pri soustvarjanju občinske politike, Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti, pa je izpostavila še pomembno vlogo društev pri izobraževanju in ozaveščanju o številnih tematikah, od nasilja nad ženskami do ekonomske neodvisnosti.
Uvodni del posveta je bila predstavitev evropske raziskave, ki je preučevala razlike v življenju mestnega in podeželskega (kmečkega) prebivalstva – Majda Černič Istenič, izredna profesorica na Biotehniški fakulteti, je izpostavila, da v državah z višjimi dohodki razlik na področju dohodka in prikrajšanosti življenjskega standarda praktično ni; mestno prebivalstvo je npr. v slabšem položaju glede velikosti stanovanj, na vzhodu Evrope je več samooskrbnih gospodinjstev, v bogatih državah so minimalne razlike glede izobrazbe in uporabe interneta – v teh državah je nezaposlenost problem mest, v revnejših ravno obratno, na podeželju ženske poročajo o manj stresa kot moški, v mestih ravno obratno. V manj bogatih državah je precej nezadovoljstva glede usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja; kar se tiče dostopa do dela in šole, pa je čas vožnje v mestih in na podeželju podoben. Pri subjektivnem zaznavanju blaginje pa med podeželjem in mestom ni bistvene razlike, je pa stopnja optimizma nekoliko višja v mestih.
Osrednji del posveta je bila okrogla miza, na kateri je beseda tekla o tem, kakšen je položaj kmečkih in podeželskih žensk v Sloveniji danes, kakšni so odnosi med spoloma in generacijami na kmetijah v Sloveniji, ali delo na kmetiji ženskam omogoča ekonomsko neodvisnost in socialno varnost, kako kmečke in podeželske ženske usklajujejo delo in zasebno življenje, kako je z dostopnostjo do zdravstvenega varstva, vrtcev, šol – so storitve in delovni čas prilagojeni potrebam kmečkega prebivalstva. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je izpostavila, da je večina prevzemnikov kmetij moških, pri čemer se srečujemo tudi s spolnimi stereotipi o tem, da ženske niso primerne gospodarice in tako v veliko primerih kmetijo prevzame zet in ne hči. Da lahko na splošno rečemo, da so ženske na kmetijah precej odvisne od moških, se je strinjala tudi Milena Krajnc, županja občine Kozje, in dodala še, da so v mlajših generacijah opazni premiki od tradicionalne delitve vlog, saj mlajši moški tudi gospodinjijo. Majda Gazvoda, koordinatorica za enake možnosti v občini Dolenjske Toplice, je opozorila, da na kmetijah obstaja tudi problem samskih mladih moških, saj se ženske ne odločajo za tak način življenja in da je zelo malo žensk, ki pridejo na kmetijo iz mestnega okolja. Tudi sama pa opaža, da ženske na kmetijah opravljajo vedno več tradicionalno moških opravil, da pa trend v obratni smeri ni tako izrazit, saj moški tradicionalno ženskih opravil ne prevzemajo v tolikšni meri. S tem se je strinjala tudi Jožica Stadler iz Društva kmetic Ajda, in dodala še, da je kmetija način življenja in da kmetija propade, če ne vlaga v razvoj. Majda Černič Istenič z Biotehniške fakultete je dodala še, da je klima v družinah, kjer je ženska (so)lastnica kmetije, drugačna, saj ima tam ženska večjo možnost soodločanja o kmetiji ter investicijah. V razpravi glede vprašanja ekonomske neodvisnosti kmečkih žensk so se govorke in govorci strinjali, da je ključni problem birokratizacija dopolnilnih dejavnosti, ki pomenijo zlasti za ženske pomemben vir dohodka, ter da je birokratizacija postala že kontraproduktivna.